Draga Nataša, v zgodnjih jutranjih urah prebiram tvoje trpljenje. Jokam, ko te berem in od srca želim, da ti posije sonček. In trdno sem prepričana, da bo prišel čas, ko se boš spet lahko nasmehnila, ko bodo tvojo neizmerno bolečino zamenjali lepi spomini. In teh imaš na pretek. Morda me ne boš razumela, kar ti bom sedajle napisala, morda še preveč boli. Pa se vrni na moje vrstice čez čas…le pomagala bi ti rada.

Življenje nekje vzame, drugje doda…to je njegova igra, ki se nikoli in nikdar ne konča. Odvzelo ti je ljubljeno osebo…toda še pred tem ti je bilo dano nekaj velikega. Da si srečala Njega ( tvojega moža ), da je med vama vzklila ljubezen in bila po 23 letih še vedno trdna in iskrena. Koliko parov je po tolikih letih še srečnih ? Dalo ti je otroke,tvoj dom sedaj kljub boleči izgubi ni ostal prazen..
In tvoj ljubljeni mož je še vedno s teboj. Povsod. Veš, če se imata dva tako rada kot sta se imela vidva, potem med vama ni razdalj, ni slovesa…Je samo ljubezen.

Spravi se z Bogom. Tvoj dragi je sedaj pri njemu. Poizkušaj kljub bolečini misliti pozitivno. Moraš. Tudi tvoj mož to želi. In ko se ti bo v sanjah javil ( verjemi , da se ti bo in to kmalu ), ti bo povedal, da se moraš nasmehniti .. Da imaš še poslanstvo tukaj , preden boš odšla k njemu. On te čaka…drobna zvezdica tam v daljavi, ki budno spremlja vsak tvoj korak. In želi, da si močna za dva..In da si pozitivna, taka kot si bila in taka kot te je imel rad in te še ima…

Drži se .

Tako lepo si to napisala, Andreja. Čeprav ni bilo namenjeno meni, hvala!

zdi se mi, da kot da bi napisala meni. vseeno hvala

Hvala Andreja, tudi jaz sem se našla v tvojem pisanju.

Če sem komu le za trenutek prinesla s svojim pisanjen nežen sončni žarek, me iskreno veseli. Saj smo vsi v tej igri življenja, tako ali drugače.

Lep pozdrav

Hvala Andreja

Kako resnično in zadela si me naravnost v dušo, ki zopet joka, solze mi zalivajo oči in za trenutek sem pomislila, da me tudi osebno poznaš.

Ja, verjetno se bom čez čas tudi sprijaznila in spravila z nekaterimi dejstvi, kar mi za enkrat še ne uspeva. Preveč boli, skeli ….
Veš, glede sprave pa zaenkrat še čutim jezo in nek odpor, čeprav sem bila vzgojena drugače in tudi sedaj zmolim pred spanjem. Ne vem, mogoče moja molitev pa le komu pomaga, čeprav sem tudi prej molila za zdravje v naši družini in ….

Veš kaj mi je rekel sosed ob smrti moža? Tudi Bog ima ob sebi rad dobre ljudi.

Čutim, da je moj mož vseskozi pri meni in to sem povedala tudi sinu na njegov prvi šolski dan.
Zjutraj, ko sem ga oblačila me je vprašal, če lahko vzameva v šolo tudi njegovo veliko sliko, ki jo imamo v dnevni sobi, da ga bo ati videl prvi dan v šoli. Stisnilo me je v grlu in rekla sem mu, da je on itak vseskozi z nami, da nas spremlja in nas gleda kjerkoli hodimo in smo.
O Bog, lahko bi še malo počakal.

Še enkrat hvala za vse napisano.

lp Nataša