Nasveti za varčevanje
Pred kratkim je ena forumovka govorila o varčevanju in je rekla, da je način varčevanja tudi ta, da nikoli ne pouščaš kovancev in napitnin… In sem rekla to je to – od danes naprej nič več napitnin…
Potem sva pa z mojim in najinim malim hroščkom zavila v piransko kafeterijo, kjer se je kelnar tako potrudil, da je plesal z mojo kavico in žongliral s stekleničko od soka….hmmm… se mi je zdelo kot preizkušanje neke višje sile… ja in sva seveda pustila napitnino…
Je bil pa mladi fant res vse kar pogrešaš po ljubljanskih lokalih: pozoren, natančen, prijazen,nasmejan, hiter in priden (v trenutku pospravil petz polnih miz in s stolov mimogrede pobral blazine, ker se je napravljalo k dežju)… Tako, da mi ni bilo težko pustiti tistihb 150 SIT…
Za njih se je lepo zahvalil in v smehu obljubil: ”Obljubim, da ne bom vsega takoj zapravil, ampak bom šparal in si kupil nekaj lepega za oblečt…”
Sva se tudi midva nasmejala in polna dobre volje ter bele kave odšetala po piranskih ulicah naprej…
Noel se počuti krasno, ker je spet doma… Sej na morju je bilo toliko novega zanj, ampak čez njegove igrače ga pa ni…
Bi morala videti njegov nasmeh (veliki in brezzobi), ko je zagledal svoj vrtiljak… Je krilil in mahal in nasploh raztegoval svoje okončine na vse strani in zraven delal ”Ugghh aahh uggaaa” od zadovolstva…
S sabo sva imela samo pojočo ovčko, ki pa ni nič kaj za pogledat in je bil prov žalosten… Je samo zajokal vsake tolko časa prov z tistim žalostnim medlim glaskom ”Ueee ueee” in pol tko žalostno pogledal, da se mi je kar srce paralo…
Midva sva drugače na morju kar uživala, čeprav je dva dni kar malo premalo (pa še tolk pakiranja za tja in nazaj)… Včasih ko so bile to prave študentske variante, ko si imel vse kar je bilo za sabo na sebi, pa kake 4 jurje v roki, je bilo mnogo bolj enostavno…
Piran je še zmeri zelo živahen… Ogromno ljudi, nič parkirnega prostora, kafiči nabasani, koncerti na Tartiniju pa še zmeraj aktualni… Blo je luštno…
Ja vsa umetnost varčevanja je, koliko denarja znamo privarčevati in ne koliko ga zapravimo. Že vsakodnevni nakupi v trgovini z živili nas včasih stanejo več kot smo načrtovali. Prava umetnost je skuhati kosilo za 500 sit.
Le malo takih kosil bi lahko naštel, ali pa ima kdo več idej … ??? !!!
Hvala, rada bi se naučila varčevati.
Lep pozdrav!
Pogrešam dobri stari Piran:) Z idejo, da se da prišparati na napitninah, kavicah in podobnih malenkostih, ki nam malo polepšajo življnje se pa osebno ne strinjam. Moja ideja šparanja je, da mesečno eno konstantno vsoto brez katere lahko normalno živiš pač daš na banko pa če je to le nekaj tisoč tolarjev. Tisto maltretiranje, da za vsak tolar gledaš pod roke in ponavadi ukineš stvari, ki ti nekaj pomenijo ali so celo edino razvedrilo…hmm ne vem no, BTW tudi jaz bi dala napitnino dobrovoljnemu kelnarju. In seveda je odvisno tudi od partnerja kako zna z denarjem, moj je zelo zapravljiv tako, da tisto kar ne gre v skupni fond mirno zapravi, jaz pa ne.