nasvet – samostojna kuhinja ali povezana z bivalnimi prostori
Kupili smo staro hišo, ki ima zdaj samostojno dolgo ozko kuhinjo (niša), jedilnica in dnevna soba pa sta povezani. Razmišljava, da bi podrla steno med kuhinjo in ostalimi bivalnimi prostori in jih povezala z zelo majhnim polotokom, ker zaradi ozke kuhinje kaj drugega tako ni mogoče. V starem stanovanju smo imeli kuhinjo popolnoma ločeno, kar me je včasih motilo, včasih pa ugotavljam, da je fajn, ker če nimam posparvljeno, obiski tega sploh ne opazijo. Kakšne izkušnje imate vi? Vas moti, če imate vse prostore povezane (smrad, nepospravljeno…). Mogoče ne bi bila slaba rešitev drsna vrata iz stekla? Zanimajo me vaša mneja in izkušnje. Hvala in lep začetek delovnega tedna.
Kuhinja je duša hiše.
Nikakor je ne vidim ločene od dnevnega prostora. Sterilno pospravljena kuhinja zame ni življenska.
Imam varianto kuhinja bivalni prostor in to je to. Tam živimo in se imamo radi.
Če pa komu naš kaos ni všeč ni naš prijatelj – ne živimo zato, da bi nas drugi imeli radi, ampak zato ker se imamo radi med seboj.
Meni je sicer zelo všeč, če so prostori odprti in povezani med sabo, svetli, ampak zamisli si, da pražiš čebulo ali kaj podobnega… Smrdijo vsi prostori. Pa še težje je pozimi segret, tako da bi bila kakšna vrata, ki se lahko po potrebi zaprejo, idealna. Če so is stekla, pa še bolje, tako imaš še veliko svetlobe.
Ja poglej ga hudirja, pa smo spet tam. Sodeluješ na forumu, poveš svoje mnenje, pa si napaden in se moraš spet opravičevati.
Pri nas ne v kuhinji ne kjerkoli drugod ne “smrdi kot v muzeju” in redno zračimo stanovanje, kuhamo pa običajno pri odprtem oknu. Mene ta smrad, ki se razleze po sobah, moti.
Imejte se lepo, mene pa ta zajedljivost moti in verjamem, da me na forumu ne boste pogrešali, jaz pa vas tudi ne. Sem pač navajena komunicirat na nivoju.
Včasih so se mi dlake dvignile ob misli na to, da s kavča vidim kuhinjo. Bljak. No, danes, ko smo pa bili primorani narediti en velik skupni prostor, jedilnica-kuhinja-dnevna soba, ne menjam. Tudi v naslednjem domeku, če kdaj, bom imela vse odprto. Super je, da lahko klepetam in kuham, da vidim malega in kuham, da čičam na kavču in debatkam z možem, ki kuha kavico. Ipd. Je pa res, da je treba stilsko (če ti je to pomembno), potem malo bolj usklajevati. ČE imaš veliko keša, ni problem. Z malo denarja je treba nekaj več časa in iznajdljivosti, pride pa lahko zelo lepo.
Ma ja, saj meni je tudi všeč vonj po domači kuhinji, ampak ta vonj lahko prenašam samo v kuhinji! 🙂
Vonj po praženi čebuli v dnevni sobi, meni to obrača želodec. Čeprav, načrt hiške, ki nama je zelo všeč, ima kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo združene skupaj. Nekako kolebam med tem, a bi naredili tako, da je vse v enem prostoru, kar je meni dosti bolj všečno, samo ne vem, če se bom lahko sprijaznila z vonjem pražene čebule v dnevni sobi!? :)))
Saj se ne jezim direkt na tebe, Jovanka, ampak vidim, da jaz nisem za sem gor. Rada pomagam in kuhinja je bila pred kratkim tudi pri nas na tapeti. Prenavljali smo in sem si tudi želela vse odpret, pa mi je par ljudi, ki so tako imeli doma, odsvetovalo. Vedno zaprem vrata, kadar kuham, sploh če je kaj, kar oddaja močne vonjave in danes sem vesela, da vrata sploh imam. Kot sem pa zgoraj napisala, mi je pa všeč in če dam nekomu enak nasvet, kot ga je nekdo dal meni, mislim da ni nič narobe. Je pa res lepo, ko se kakšne lepe vonjave, npr. po kruhu, širijo po stanovanju in to da občutek domačnosti.
Občasno vas bom še brala in tako kot do zdaj zaprla, ko bom naletela na grde besede, dobre nasvete pa še naprej upoštevala, saj temu je pa forum menda namenjen.
mery, ne smeš misliti,da nisi za sem. Tudi mene je bolelo prej, zdaj ne več. Jaz napišem,kar mislim,kliknem pa kar mi bog da. Kaj bi bilo,če bi vsi enako razmišljali?
Jaz naprimer popražim čebulo, dodam meso ali kaj pač delam, skuham njoke, (okno v kuhinji odprto na V), operem solato, postavim na mizo vse.
Odprem balkonska vrata, posesam na hitro. Zaprem. Prižgem svečko, v posodico dam eterično olje od pomaranče in lepota :-)) dokler ne grem o spat. Če pa zamesim še rogličke medtem ko kuham kosilo , potem jih dam v pečico veš kakšen lep vonj se širi po hiši. Tako ,da se zaradi lepega občutka neutesnjenosti da rešiti tudi to. Pa tudi čebula ni vsak dan.
Mi imamo tudi odprt prostor. Nam je tako zelo všeč. To je osrednji prostor cele družine, kjer preživimo večino časa. Vsi smo na kupu, vedno v stiku, pa ni važno, če kdo izmed nas gleda TV, riše, piše, kuha, pomiva… Vseskozi smo skupaj, v kontaktu, v pogovoru. In prav v tem vidim prednost enega prostora.
Če pridejo obisku sem tudi z njimi v stiku, v pogovoru… Oni pa ta čas, dokler kuham kavo, pripravljam prigrizke… niso sami, se ne počutijo odmaknjeno…
Moram pa povedati, da čebulo pražimo zelo redko oziroma če res ne gre brez nje. Možev želodec je namreč zelo občutljiv na praženo čebulo in se je izogibamo.
Pri nas smo ravno adaptirali hišo in združili kuhinjo, jedilnico, dnevno, pa še zimski vrt v en prostor. Sedaj se iz kuhinje vidi direktno na vrt kamor prihajajo siničke in vrabci na malico.
Sem pa investirala v res dobro napo in že nekajkrat stestirala – pražila čebulo, pekla ribe – pa obiski takoj po kosilu niso uganili kaj smo jedli. Med kuhanjem imam napo ves čas prižgano (je zelo tiha, na enki je sploh ne slišim). Po kuhanju pa posodo takoj pomijem ali pa zložim v pomivalca, da se ne širi vonj iz posode. V primerjavi s prej, ko je bila napa bolj v okras (no ja, ni bil ravno nek okras) se sedaj res nič ne vonja. Če pa hočem, da diši po pečenem, pa napo izklopim :)).
Jaz sem vsekakor za enoten prostor brez vrat.