nasvet prosim
Kadim približno 6 let. Partner je zelo proti kajenju in dejansko mi postavlja ultimat naj neham kadit…
Imam ga grozno rada, vse bi naredila zanj, a še vedno na skrivaj kadim…
in kar ne morem nehat.
Seveda je izvedel da zopet kadim in je zelo razočaran.
Jaz pa sama sebe sploh ne razumem.
Sprašuje me kako mi lahko cigareti več pomenijo kot on…
ne, ne pomenijo mi več, nikakor, ampak nehat pa še vedno ne zmorem…
kakšna pozitivna beseda?
Tako mišljenje je zgrešeno. Jasno, da se ljubezni ne meri s / brez cigarete. A on kdaj spije kakšen kozarec alkohola? Pa naj se še on dokaže koliko mu je do vas in popolnoma opusti vse, kar ni zdravo in bi tudi vas lahko motilo. Dokler se sama ne odločite, da prenehate, bo to ena sama agonija. Vi boste imeli ves čas v njegovi družbi v mislih cigareto in iskali 100 načinov kako uiti iz njegove bljižine npr.na dopustu, kar zagotovo prinaša neko napetost v odnos. Verjetno vas je spoznal kot kadilko, zakaj se takrat ni umaknil? Sama kadim, mož je od vedno nekadilec, pa mi nikoli ni težil zaradi tega, čeprav bi verjetnoraje videl, da bi nehala. Je pa res, da v hiši ne kadim in tudi če je družba nekadilska, ne “smradim” okolice. Se odrasla, zaposlena in dokler je zadeva v mejah normale (da s tem ne obremenjujem najbližjih), zakaj bi bil to sploh problem?
lp
Se strinjam, da je takle način čisto zgrešen. No, morda bi komu takšna prisila pomagala, če pa gledam iz svojega stališča, potem pa tako nikakor ne bi šlo. Nekaj najslabšega je prepoved. Če mi bo kdo karkoli prepovedal, bom naredila točno to, kar mi je prepovedal, prej ne bom dala miru 🙂
Ne vem, zdi se mi, da je človeška narava takšna, da je ravno prepovedano najslajše. Ane, kako je sladek ukraden cigaret. Če ne bi bil prepovedan, te sigurno ne bi toliko mikal. Vsaj mislim.
Predlagam, da partnerju priznaš, da je to zasvojenost, in to, da ni tako enostavno kar čez noč nehati. Naj ti stoji ob strani, če se boš kdaj odločila prenehati, če zmore pa naj sprejme to, da kadiš. Ali pač to, da se skrivaš, kar mu je ljubše. Ne verjamem, da bi kdo zares nehal samo zato, ker so mu drugi najedali.
Zanimivo, da si pisala na forum, ki je namenjen predvsem podpori ob prenehanju. Torej bi rada prenehala? Če je to res, potem tudi boš. In takrat ne bo več težav s skrivanjem, ker se ti ne bo treba. Do takrat pa mora odločitev še dozoreti. V to pa te ne more prisiliti noben ultimat.
Cigareti več pomenijo kot on? Brez zamere samo tale tvoj partner je skrajno vsiljiv s svojim obnašanjem, ter kot kaže ne razume najbolje odvisnosti od nikotina. Zaradi česa in koga bi rada nehala kadit? Naj te nihče ne sili v nekaj, česar dejansko ne želiš. Da ti uspe potrebuješ močno LASTNO voljo, ter spodbudo-motivacijo okolja (odvisno kako strasten kadilec si). Moje mnenje je, da izsiljevanje in postavljanje pogojev (imam te rad, pod pogojem da prenehaš s kajenjem) ne deluje ravno motivacijsko, ali pač? Sam pristop k temu, da prenehaš s kajenjem se mi zdi dekunstruktiven, ter nima nekih močnih temeljev-zato tudi skrivaj kadiš. Daješ občutek, da si se odločila prenehat bolj zaradi partnerjevih želja kot svojih.
Lp in veliko uspeha pri nekajenju.
Meni to diši na čustveno izsiljevanje.
Če te partner ljubi, ti ne bi smel postavljati takih ultimatov in vprašanj.
Če te ljubi, naj ti pomaga pri odvajanju od kajenja, naj prebere kakšno literaturo, naj te psihično podpira pri odvajanju…. ne pa da izraža tako nepotrpežljivost in nestrpnost do kadilcev (do tebe).