Naš dvoletnik je pričel pri govoru vse večkrat ponavljat prve besede, tako da prvo besedo izreče tudi do petkrat, včasi tudi samo prve zloge;
tako da vse skupaj spominja na jecljanje,
1. je kdo doživel podobno zgodbo
2. kako otroka na lep način odvadit ?

vnaprej hvala za izkušnje, nasvete, mnenja,

Predlaga, da fantka peljeta k logopedu, saj vam bodo tam najlažje svetovali.

LP

Tudi nam se je to dogajalo in minilo, ko je mali osvojil malo sirsi besedni zaklad. Mi smo mirno pocakali, da je povedal do konca, vcasih pa smo mu malo pomagali in je potem on ponovil za nami.
Lep pozdrav !

To se je dogajalo pri starejšem sinu. Enkrat sem spotoma vprašala pediatrinjo, kaj naj s tem. Razložila mi je, da verjetno ne gre za jecljanje ampak jeziček enostavno ne dohaja možganov, otrok hiti z govorom, cel kup stvari bi rad povedal, a ne more dovolj hitro izgovarjati besed in vse skupaj izpade kot jecljanje. Mine samo od sebe, predvsem pa NOBENEGA POPRAVLJANJA, ne zaključevati besed namesto otroka,…. Pri nas je res minilo v nekaj tednih (mogoče treh).

Otroka ni potrebno peljati k logopedu, sploh pa ne pri dveh letih, niti pri treh in štirih še ni potrebno zaradi jecljanja. Tudi odvajati ga ni treba, niti ga raje ne popravljajte, lepo počakajte, da pove do konca in se delajte, kot da ni nič.

Hčerka je v obdobju od enega leta in osem mesecev do dveh let in pol prav tako imela obdobja (ene trikrat po 7 do 14 dni), ko je jecljala, oz. ponavljala začetne zloge pri določenih besedah. Gre za to, da misli prehitevajo izgovorjavo. In to je ravno v tem obdobju, ko začne otrok vedno več govorit, ko začne govoriti v stavkih, ko si bogati besedni zaklad. Zato res ni potrebno nobenih skrbi, ker bo sigurno minilo in se mogoče (kot pri hčerki) spet pojavilo za krajši čas.

Lep pozdrav, Tina

haloha,
tole je skopirano s sosednjega foruma

Pozdravljena!

Hvala za vaš prispevek in potrpljenje. Ta odgovor velja za vse prispevke pod tem naslovom.

Jecljanje pri 2,5-3 letniku ni nenavadno, ne mora pa biti zaskrbljujoče. Najpogosteje je prehodnega značaja. Menim, da je za logopeda veliko prezgodaj.

Ko otrok zelo dobro obvlada hojo, se začne intenziven razvoj govora, ki traja do cca 2-2,5 leta. Pri tem želim povedati, da ne smemo to razumeti v smislu: otrok, ki je v obdobju razvoja govora, ne ravija gibanje.
V času razvoja govora je otrokova zavest oziroma podzaves bolj usmerjena v govor, istočasno pa se razvija tudi na vseh drugih področjih.

Torej, govor se razvija: otrok bogati besedni zaklad, zmožen je čedalje bolj delati zahtevnejše stavčne konstrukcije in td. Pred koncem tega obdobja se začne razvijati sposobnost mišljenja – povdarjam – začne. Misliti pomeni ne le združiti eno poleg druge dva pojma, temveč pomeni odkriti ali ustvariti določeno povezavo med dvema pojmoma. To je zelo naporen proces in temelji pri otroku predvsem in izključno na izkušnjah in ne na razlagah. Zato otrok tudi ne reagira na razlage, ker še ni zmožen razumeti, še nima sposobnosti mišljenja na ta način.

Primer začetka izražanja sposobnosti mišljenja: otrok v izkušnji dobi razumevanje, da tisti, ki skrbi zanj in ga pelje na sprehod, je npr. oče. Oče torej je tisti, ki pelje na sprehod. Ko otrok zagleda nekega moškega, ki pelje kužka na sprehod, bo morda rekel (to se je res zgodilo!): “Glej ga! Očka pelje kužka na sprehod!” Seveda, to je neresnica s stališča biologije. Toda, otrok nam je sporočil, da je zmožen storiti povezavo – razvil je sposobnost mišljenja.

To obdobje kot rečeno, se začne dogajati na zaključku obdobja govora. V glavicah se “kotalijo misli”, otrok si prizadeva delati povezave, jih verjetno tudi stori in jih želi izraziti. Takrat pa mora uporabiti znanja iz govora, besede, ki jih je do takrat spoznal, tvoriti smiselne stavke …. V teh situacijah je otrok rahlo notranje uznemirjen podobnmo kot mi, kadar vemo kaj želimo povedati, pa se ne moremo spomniti prav določenega izraza, ki ga imamo v mislih a ne gre čez jezik, mar ne? V situacijah, v katerih je otrok še dodatno uznemirjen zaradi dogodkov, močnih vtisov ali česa drugega, se to izkaže z jecljanjem. Hoče povedati a tega ne zmore tekoče, saj mu ne dovoli čustvena uznemirjenost, in sposobnost povezovanja mišljenja in govora kot izražanja misli se šele razvija.

Takšno jecljanje je torej prehodnega značaja. Otroku lahko pomagamo le tako, da si vzamemo čas, da smo sami mirni in ne zaskrbljeni ali živčni, mu dovolimo, da pove tako kot zmore. Z našo mirnostjo ga bomo umirili. Nikakor ga ne popravljamo tako, da bi moral za nami ponavljati besed, ki jih je jecljal !!! Največ, kar lahko zahtevamo od otroka je, da ga zaprosimo, naj nam še enkrat pove, ker ga nismo dobro slišali (ne reči nisem te razumel ). Predlagam, da je tovrstnih zahtev čim manj, če le razumemo kaj nam želi povedati. POleg tega, otrok velikokrat želi le, da ga poslušamo, da mu prisluhnemo. Otrok največkrat ne potrebuje sogovornika, saj v predšolskem obdobju otrok govor uporablja predvsem za izražanje sebe, svojih potreb, misli, želja in interesov. Govor kot potreba po izražanju misli zaradi izmenjave mnenj z drugo osebo, se pojavlja pri otrocih šele po cca 8-9 letu. Otrokov zakaj, pa izraz potrebe po diskusiji in največkrat tudi ne resnični interes za temo, temveč potreba po komunikaciji.

Jecljanje, ki je konstantno in nespreminjajoče dejstvo je tisto, ki naj bi nas malo zaskrbelo. V tem primeru je potrebno iskati vzroke za ta pojav prevsem v čustvenem področju odnosa otroka in okolja.

Frenk!

Še enkrat sem prebrala tvoj pos in šele zdaj videla, da ste še zelo majhni. Za logopeda je torej res še malo prezgodaj. Če te skrbi, ti pa svetuje, da vprašaš malčkovo pediatrinjo….predvsem, da vas pomiri.

LP

Frenk, tako kot pravi Majav… to je prehodno jecljanje, ki se razvije zato, ker “otrok hitreje misli kot je to sposoben motorično povedati”.
Ob upoštevanju, da otroka ne popravljamo, ne zaključujemo misli namesto njega, zahtevamo, da besedo še enkrat pove ali mu damo vedeti, da ga ne razumemo – to prehodno jecljanje hitro mine.
lp, petra

Pozdravljen

Kako vam vrjamem, da vas skrbi (črviček v glavi ne da miru). Pa mine, verjamite.

Pri nas je bilo podobno. Pomagala sem ji s knjižicami, kjer je narisana samo ena “stvar” (npr. jagoda, drevo, miza,..)
in tako poskrbela, da je spoznala večino “stvari”. Jaz pa sem se pri vsaki “stvari” prepričala, da jo pravilno izgovarja.

Pri naši je bil problem, da ko je začela govoriti, je želela povedati toliko besed – pa za večino ni točno vedela, kako se izgovorijo (jeziček delal hitreje kot možgančki). Ko je “obvladala” več besed, je jeclanje počasi iziginilo (v tednih). Pri 3,5 letih ni bilo več sledu o kakšnih govornih napakah.
So pa me v ZD obvestili, da če se tega ne lotimo pravilno (počasi in vztrajno) lahko jeclanje še poslabšamo (najprej je ona povedala kar je hotela (jeclajoče in nerazumne besede) – nato smo popravili stavek (npr. a kuža je prišel in ti je dal poljubček in ona je avtomatsko ponovila – ja kuža. Dal ljubček.).

Tudi mi smo imeli podobno težavo , trajala je priblizžno 2meseca, in od začetka sem bila zelo zaskrbljena, potem punčki nisem več na to kazala pozornosti in moram povedati, da se je že zelo izboljšalo, skoraj več ne “jeclja” pa je bilo že zelo ,zelo hudo……ponavljala je od začetka samo kakšno črko, najprej po 3x potem tudi po 10x, nato pa je začela v roju 14dni do 3 tednov, ponavljati še vse besede in slišati je bilo grozno, tega je 3 mesece, začelo se je pri 2letih in 8mesecih, sedaj pa je kot pravim vredu, tako da vam priporočam da malo počakate, ne dajajte pozornosti na to … in verjamem da se bo stvar sama po sebi uredila…

LPLina