sem v zgodnji nosecnosti..s partnerjem sva skupaj 3 leta…lani sem zvedela, da je on ze v vezi…vendar sem kljub temu ostala z njim zaradi obljub, katere sem sedaj spoznala da so bile prazne…zdaj se je zgodila nosecnost…on pravi, da otrok ni njegov in da hoce dokaz…pripravljena sem tudi na to…ni mi do njegovega denarja…rada bi samo njegovo ime na rojstnem listu…svetujte mi kako naj ga “spravim iz misli” oz. da prekinem z njim, ker to res nikamor vec ne pelje…predno sem zanosila, sem se odlocila za prekinitev veze (in takrat sem res imela to moc), ceprav je on vsaj zame, moski mojega zivljenja…vem, da se slisi neumno, vendar tisti, ki so kdaj resnicno ljubili, vedo kaj to pomeni…zdaj mi je moci zmanjkalo… namesto, da bi bila vesela nosecnica (sicer se otroka zelo veselim in tudi zelim), sem nesrecna in prejokam kar nekaj dni v tednu….on pa…en dan je vesel in bi vse naredil…drug dan spoznam, da so spet bile samo besede….kako naj zberem moc?

Razumem, da vam je hudo in da ste v težki situaciji, vendar pa je res tudi to, da se nosečnost kar ne zgodi! Kljub vsemu kar ste napisali mislim, da ste si nezavedno želeli zanositi, ker ste upali, da si boste s tem pridobili partnerja. V nasprotnem primeru se namreč nosečnost ne bi zgodila. Sami, ste napisali, da se sliši neumno, vendar da je on moški vašega življenje. To je moški s katerim imate zvezo že tri leta pa ste šele lani zvedeli, da je vezan. Ali vam je to sploh sam povedal, ali ste izvedeli od drugih? Zanika tudi, da je otrok njegov-? Vaši občutki do njega, niso povezani z razumom. Povezani so z vašim občutenjem same sebe, kot ženske. Ne sprejemate se, nimate se dovolj radi. Ali ni tako? Odvisni ste od odnosa s partnerjem, čeprav vam ničesar ne daje, le vedno znovav vam jemlje vsako trohico samospoštovanja. Poskrbite zase. Tole pismo ste že napisali, naslednji korak pa naj bo, da si boste poiskali strokovno pomoč. Potrebujete jo, da si pridobite moč, da boste sposobni narediti korak, ki si ga želite. Verjemite vase, tudi vi to zmorete.

Alenka B