Primož in vsi ostali zdravo! Prosila bi vas za mnenje o mojem sedanjem življenju.
Stara sem 28 let in sem 8 mesecev v prvi resni zvezi. Moj fant je izobražen, urejen, domacim se zdi super. Ni sicer pretirano zgovoren, ampak z menoj nima problemov, se vedno normalno pogovarjava in pogovor pri nama vedno teče. Če ne bi, ne vem, kako bi shajala, ker sem dokaj živahen tip (pa ne spet pretirano), ampak sem zelo tolerantna, mogoče še preveč.
Fant mi je nudil ogromno podporo, me spodbujal pri študiju, ker mi je ornk zaškripalo. Do pred kratkim se mi je zdelo, da sem srečna, zdaj pa…
Vem, da sem bila na začetku zelo popustljiva – s fantom sva se videvala le od 8 ure zvečer in bila ali v moji sobi ali pa sla sama skupaj ven. Bila sem obremenjena s faksom tako da si kaksne druzbe niti nisem zelela. Zdaj ko je najhujse mimo, pa bi sla rada se s kaksnim parom ven – na pijaco, v kino…ampak moj fant noče, pravi da se mu ne da. Je to normalno? Kar naenkrat se mi zdi, da so mi plašnice padle z oči in vidim same slabe strani svojega fanta. Živi samo za službo, ker po službi mora počivati in se ne moreva videti prej, kot ob 8h, jaz pa bi rada, da greva na kakšen sprehod, ko je še dan. On mi pravi, da ga ne razumem, da bom že videla, ko bom sama v službi. Med vikendi gre domov (ni iz Lj) in ko ga vprašam, kaj je počel, mi pravi da je spal do 3h popoldan in sama sem totalno zgrožena. Pretirano ni pozoren, vendar za to krivim samo sebe, ker sem bila že na začetku popustljiva. Potrudi se v glavnem samo takrat, ko začnem delati scene in mu “grozim”, da ga imam dost in da ga bom zapustila. Vedno imam občutek, da mu ni dosti zame, da pa se zaveda, da je pri njegovih letih že težko najti primerno dekle in samo zato vztraja z mano. Sam pravi, da če me nebi imel rad, ne bi bil z mano…Jaz pa sem vedno bolj nesrečna z njim.Sprašujem se, ali sploh ima smisel ostati z njim, kajti kaj bo, če bom živela z njim in bila 24 ur na dan z njim. Ne bom ga mogla prenašati. Edini problem, da ga ne zapustim je, da ga imam še vedno rada in v sexu se super ujemava, ne glede na to, da sem pol ure prej jokala in bila jezna nanj. Kaj naj naredim? Čakam, da mi bo totalno prekipelo?

Tincica,

vsaka palca ima dva konca, in za vsak problem sta potrebna dva. če bi želel okriviti njega, kakšen je in da te ni vreden, naj povem, da ga ne bom kritiziral, lahko pa povem kaj o tebi, vsaj to kar sem razbral iz pisanja.

v začetku pišeš, kako je joh in sploh, no na koncu, pa že pišeš, kako mu groziš, da ga boš zapustila. Ali si za eno ali pa za drugo….kakorkoli že, očitno je, da imata problem, pa če ga ima samo eden imata problem, nekdo je nesrečen. Tukaj ne pomaga nič drugega, kot da se vsedeta, za cel dan in se začneta pogovarjati, kaj vse vaju moti, če se ne znata, si to napišita in si pošiljajta pisma, če tudi to ne gre, si lahko omislita terapevta, da se bosta pogovarjala v njegovi bližini…..dejstvo je, da morata rešiti vajine probleme, občutke, razmišljanja, …..saj če mu ne poveš, kaj te moti, kaj bi rada spremenila, kako naj se spremeni???? Torej, sta vedno za problem kriva dva, mogoče se on sploh ne zaveda, da to dela, če bi mu pa povedala, bi pa vedel, in če ne bi ničesar naredil, potem imaš lahko čisto vest, da si poiskusila vse, torej ti šele potem ostane razlog za odhod.

Ljudje, probleme je potrbno reševati sproti, kajti če jih pozabljate, se prej ali slej vrnejo, ampak voda se ilije čez rob, šele takrat ko je “ajmar” že antočen do vrha. potem je brez veze tlačiti, da bi bilo še kaj prostora.

Torej še enkrat, pogovor, potem pa začnita naprej, ali pa tudi ne.

primož

Slabo kaže! Služba ni nobeno opravičilo, da zanemarjaš partnerja in družbo, ponavadi služi le kot izgovor za lenobo in nesposobnost za “življenje”. Če je že zdaj tako, pomisli kako bi izgledalo življenje v skupnem gospodinjstvu s takim človekom, da ne govorim o družinskem (otroci!) življenju. S takim tipom ni prihodnosti. Ze rekreativni sex je v redu, za kaj drugega pa ne. To je moje skromno mnenje.

vsekakor je treba več več več komunikacije
diši mi tudi po tem, da tvojemu fantu manjka samozavesti in spanje do 3 popoldan je lahko znak tudi za kako depresijo. To je vse človeško, vse to se ljudem dogaja.
Pomagalo bo, da bosta šla ven, da se bosta družila s skupnimi prijatelji in uživala v družbi.
Služba je lahko samo beg, izgovor, samo tega mu ne očitaj, pač pa ga previdno povleci iz njegovega brloga.
Začni počasi: predlagaj kino ali večerjo, čez nekaj dni spet, potem kak obisk prijateljev …
Veliko veliko lepega ti(vama) želim!

shanti