Nastavljamo uho za gluhe in naglušne
Dobila sem informacijo, da je spletna stran Zveze gluhih in naglušnih cenzurirana ter pod strogim nadzorom vodilnih na Zvezi. Obiskovalci se morajo registrirati, ne morejo ostati anonimni in torej, so vidni adminisrtatorjem forumov, ki jih lahko izsledi.
Zato se gluhi in naglušni na svojih forumih ne morejo pogovarjati sproščeno ter svobodno izražati svojih mnenj, kritik in stališč. Ne morejo si brez skrbi izmenjavati informacij ter izkušenj v kolikor so ta neskladna z “uradnimi stališči” vodilnih v Zvezi.
Prav spletno komuniciranje je za gluhe eno najboljših in najučinkovitejših sredstev komunikacije, ki jim omogoča naljlažjo interakcijo z drugimi. Preko forumov oz. pisnega izražanja so si enakovredni in enakopravni z ostalimi, odpadejo ovire in izgine njihov hendikep; so svobodni in neodvisni pri govorjenju, izražanju, predvsem pa v možnosti spoznavanja, razumevanja, informiranja ter širini razgledanosti.
Žal vem, da je velika večina gluhih “informacijsko nepismenih”, ne znajo ali nimajo možnosti uporabe interneta. Ti so dejansko v depriviligiranem položaju, saj so informacije, ki jih dobijo in jih imajo na voljo s strani Zveze, zelo pristranske, predelane, zavajajoče ter skope. Dovolj je, če si kdo občasno pogleda oddajo Prisluhnimo tišini in pomisli, da je to vse kar je gluhim dano in dovoljeno gledati. Seveda na srečo, obstajajo tudi tiskani mediji in možnost podnapisov na teletekstu.
Zato bi želela povdariti, v kolikor to ni samo po sebi že umevno, da je portal http://www.handyworld-si.com in ta forum pravi kraj, kjer lahko poveste vse ter ostanete anonimni.
Pozivamo vse gluhe in naglusne ter starse gluhih in naglusnih otrok, da se vkljucio v oblikovanje strategije “Dostopna Slovenija” pri Ministrstvu za delo in drzino RS, g.Cvetu Ursicu ( [email protected] ).
Lep pozdrav.
Smreka
PS. http://www.sigov.si/mddsz/?PID=148&PHPSESSID=2fdb3d88b6202e7bb49d0cef4825c37c:
1
Predlog tez strategije
DOSTOPNA SLOVENIJA
Uvod
V Evropi nastajajo starostne razlike med prebivalci, kulturo in zmožnostmi, večje in
bolj poudarjene kot kdajkoli prej. Preživetje po boleznih in poškodbah je mnogo večje
kot prej, z invalidnostjo, kroničnimi ali akutnimi boleznimi, ki nas za omejen čas ali
trajno omejijo v gibanju ali nam onemogočijo oziroma otežijo komunikacijo, zahtevajo
temu primerno prilagojeno okolje. S tem se srečujemo vsakodnevno.
Današnji svet je celovit prostor, kot takega ga oblikujemo sami, zato imamo kot
družba možnost in odgovornost, da se vanj tvorno vključimo.
Strategija Dostopna Slovenija upošteva človekovo raznolikost, enakost in družbeno
vključevanje. Celovit pristop je izziv za načrtovalce, oblikovalce, uradnike, podjetnike,
in politike.
Dostopnost kot temeljna človekova pravica
Sodobne koncepcije invalidske politike izhajajo iz doktrine človekovih pravic in
dolžnosti in v svojem bistvu temeljijo na načelih enakosti in nediskriminacije.
Uveljavljanje enakih možnosti invalidov oziroma ljudi s posebnimi potrebami (pojem
vključuje starejše osebe, osebe z bolezenskimi stanji, ki imajo trajne ali časovno
krajše opredeljive gibalne ali druge motnje, nadalje matere z otroki v vozičkih in
seveda invalide) in zagotavljanje spoštovanja načela nediskriminacije so civilizacijske
norme, ki jim sledimo. Za uspešno uveljavljanje enakih možnosti za vse ljudi so
ključni pogoji, ki jih mora oblikovati družba, na primer urediti dostopnost do dela, do
znanja, informacij, ustvarjati enake možnosti do enakih življenjskih priložnosti za
invalide in neinvalide/ljudi s posebnimi potrebami, nuditi tehnično podporo tistim, ki jo
potrebujejo za uspešno vključitev v življenje in delo.
Marsikatere ovire v okolju onemogočajo neodvisno življenje invalidov. Z njihovim
odstranjevanjem bo omogočeno večjemu številu invalidov neodvisno življenje, to se
pravi življenja po lastni izbiri. Te ovire je treba prepoznavati in jih nato odpravljati.
Vzpostavljati je treba pogoje za komunikacijo v vseh segmentih življenja – na eni
strani zagotavljanje enakopravnosti pri zaposlovanju, ustvarjanju, potrošništvu, na
drugi strani pa sodelovanja na vseh področjih družbenega procesa.
Temeljna človekova pravica je, da gre kamor hoče, da se izobražuje, zabava,
komunicira, sam opravi storitve zase (na primer bančne storitve), nakupuje… Res je,
da je mnogo tega moč opraviti že prek medmrežja, virtualno, vendar je pravica
človeka, da gre kamorkoli in da počne kar si želi in da se ne ustavi pred grajeno
oziroma komunikacijsko oviro. Uporabne in vsem dostopne javne površine, prav
takšen javni promet, prijazno grajene stanovanjske zgradbe in naprave, dostopni in
2
za udobno življenje primerni bivanjski prostori, dostopnost do informacij, možnost
komunikacij v prilagojenih tehnikah za senzorno ovirane ljudi – naše okolje bi moralo
biti dostopno za vse.
Cilj, ki ga želimo ustvariti s projektom je, da postane država prijazna in prijetna za
življenje in delo vseh ljudi ter da so vse skupine ljudi izenačene v pogojih bivanja in
sodelovanja v družbenih procesih tako na področju izobraževanja, kulture in
rekreacije kot informiranja, dostopnosti do donacij, odločanja, …
Dostopnost do storitev javnega in zasebnega sektorja ter do fizičnega okolja je ena
temeljnih pravic invalidov in vseh drugih funkcionalno oviranih ljudi.
Cilj I:
• Vsi grajeni objekti v javni rabi morajo biti dostopni
• Odpravljanje arhitekturnih ali grajenih in komunikacijskih ovir pri starejših
objektih v javni rabi in na javnih površinah
Ukrepi:
• dosledno upoštevanje zakona o urejanju prostora, zakona o graditvi objektov
in pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in
uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah ter Slovenskega
standarda za gradnjo objektov;
• omogočiti vstop v javne objekte psu vodiču slepega;
• sprotno popravljati zakonodajo z novimi zahtevami do okolja – v zakonodajo
vključevati dosežke komunikacijske tehnologije;
• dostop, vstop in uporabo starejših objektov je potrebno prilagoditi potrebam
gibalno oviranih invalidov, še posebej, če so v njih sedeži javnih zavodov in
ustanov in tako omogočiti trajnostno mobilnost za najbolj ranljive družbene
skupine;
• urediti reliefne talne označbe pred prehodi za pešce za slepe uporabnike
okolja (v ta namen sprejeti enotne standarde za SLO);
• vključiti seminarje o dostopnosti na fakultete za arhitekturo in gradbeništvo v
redni program izobraževanja;
• vključiti seminarje o dostopnosti in komunikacijskih ovirah v izobraževanje
zdravstvenih delavcev (na vseh stopnjah izobraževanja);
• okrepiti delovanje inšpekcije pri nadzoru gradbenih, zdravstvenih in drugih
nadziranih ustanov;
• v procesu odpravljanja arhitekturnih in komunikacijskih ovir pri obstoječih
javnih, starejših objektih in javnih površinah pripraviti terminski načrt urejanja
dostopnosti in funkcionalnosti objektov:
– na področju zdravstva,
– na področju šolstva,
– na socialnovarstvenem področju.
Za izbrane objekte z navedenih področij je potrebno izdelati projektne
naloge, projektne rešitve in obnoviti objekte na osnovi tehničnih ukrepov in
metod.
Izvajalci ukrepov:
• javni in zasebni zavodi,
3
• koncesionarji
Financiranje:
• proračun Republike Slovenije
• proračuni lokalnih skupnosti
• zasebniki (koncesionarji)
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
• sredstva domačih in evropskih razpisov
Rok:
• do 31. 12. 2015
Cilj II:
• senzorno oviranim invalidom je potrebno nuditi informacije v prilagojenih
oblikah in sicer:
slabovidnim omogočiti branje s povečevalnim steklom oziroma
elektronsko lupo, tisk pomembnejših informacij z večjimi črkami (na
primer navodila za uporabo zdravil);
slepim omogočiti uporabo prilagojene tehnologije pri storitvah javnih
služb;
v Braillovi pisavi naj bodo označeni farmacevtski izdelki, še posebno
zdravila (izpisan vsaj naziv zdravila na sami škatlici)
s pomočjo tehnologije, ki jih omogoča digitalna televizija, zagotoviti
sprejem nacionalnega programa na ločenih kanalih s prilagoditvami
za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne (opisno opremljanje
filmov za slepe in znakovni jezik za gluhe, podnaslavljanje za
naglušne in kasneje oglušele osebe);
gluhim, ki uporabljajo za sporazumevanje slovenski znakovni jezik,
omogočiti njim prilagojeno komuniciranje v javnih ustanovah;
omogočiti komuniciranje, spremljanje informacij ter predavanj v javni
ustanovi naglušnim osebam prek induktivne zanke (prenosne oziroma
stalne);
v paket za novorojenčke dodati elektronski indikator otroškega joka
(baby cry) za gluhe mamice;
prilagoditi informacije pri transportu za gluhe in naglušne osebe (od
začetne informacije do prodaje vozovnic in informacij med
potovanjem), ki morajo biti dostopne po vidni poti in po indukcijski
zanki;
varnostna oprema mora biti prilagojena za sprejem gluhim in
naglušim.
Ukrepi:
• v vseh javnih ustanovah mora biti dostopna elektronska lupa ali povečevalno
steklo za slabovidne, za slepe uporabnike pa prilagojena računalniška
oprema, kjer je to nujno potrebno (na primer v knjižnicah);
• sprejem uredbe Vlade Republike Slovenije, ki bo določala tiskanje
pomembnejših informacij z večjimi črkami, na primer navodila za uporabo
zdravil;
4
• pri informativnih oddajah zagotoviti dovolj velik okvir, v katerem je prikazan
tolmač, ki tolmači informacije, ter sinhrono podnaslavljanje (in real time);
• omogočanje spremljanja informacij prek teleteksta, vendar ne v skrajšani
različici;
• za slepe in slabovidne zagotoviti branje podnapisov in opisno spremljanje
dokumentarnih, znanstvenih, potopisnih oddaj in filmov – dokler ne bo
digitalna televizija omogočila sprejema teh informacij na ločenih kanalih za
senzorno ovirane invalide;
• instalacija prenosne ali stalne induktivne zanke v javnih ustanovah;
• varnostna oprema mora biti opremljena z vibracijskimi alarmi ali utripajočo
lučjo, da lahko gluhi in naglušni razumejo sporočila (na primer utripajoče luči,
ki kažejo smer izhoda iz objekta ob alarmu);
• zagotovitev tehničnih možnosti za povratne informacije v prometu in
telekomunikacijah za senzorno ovirane invalide.
Izvajalci ukrepov:
• javni in zasebni zavodi, koncesionarji
• Vlada Republike Slovenije
Financiranje:
• proračun Republike Slovenije
• proračuni lokalne skupnosti
• koncesionarji
Rok:
• do 31. 12. 2015
Cilj III:
• prizadetim v duševnem razvoju nuditi potrebno pomoč pri razumevanju
informacij in jih polno vključevati v družbena dogajanja
Ukrep:
• gradiva v zvezi z odločanjem na državni ali lokalni ravni (na primer volitve,
predlogi zakonov, ki zadevajo invalidsko varstvo,…)
Izvajalci ukrepa:
• javni in zasebni zavodi, koncesionarji
Rok:
• 31. 12. 2010
Financiranje:
• javni in zasebni zavodi, koncesionarji
Cilj IV:
• dostopnost javnega transporta, tako linijskega kot mestnega
• prilagoditev taksi vozil za prevoz invalidov
5
Ukrepi:
• prilagoditi avtobuse mestnega prometa oziroma linijske avtobuse in vlake za
gibalno in senzorno ovirane invalide (dostop in vstop v avtobus, sprejemanje
informacij prek zaslona in govorno podprte informacije)
• na 50.000 prebivalcev preureditev enega taksi vozila
• na letališčih, avtobusnih in železniških postajah zagotoviti servis za nemoten
vstop in izstop gibalno in senzorno oviranim invalidom (osebo za pomoč pri
orientaciji slepih in slabovidnih, rampa oziroma dvigalo za invalide na
vozičkih…)
Izvajalci ukrepov:
• javni in zasebni prevozniki, koncesionarji
Financiranje:
• proračun Republike Slovenije
• proračuni lokalnih skupnosti
• koncesionarji in zasebniki
• sredstva domačih in evropskih razpisov
Rok:
• 31. 12. 2025
Cilj V:
• oblikovanje področnih komisij na lokalni ravni, ki bi zbirale analize na svojem
področju, predlagale izboljšave in kasneje letno spremljale uresničevanje
predlaganih sprememb
Ukrepi:
• področne komisije na ravni lokalnih skupnosti redno letno analizirajo
dostopnost lokalnega okolja za invalide, predlagajo spremembe za izboljšanje
dostopnosti in spremljajo uresničitev izboljšav
Financiranje:
• proračuni lokalnih skupnosti
• sredstva iz domačih in tujih razpisov
• donatorska ter sponzorska sredstva
Cilj VI:
• promocija strategije »Dostopna Slovenija«
• sprejem letnega programa aktivnosti uresničevanja strategije
Ukrepi:
• seznanjanje javnosti z upoštevanjem zakonskih zahtev za graditev objektov v
obliki seminarjev za predstavnike upravnih enot (oddelek za okolje in prostor),
projektnih organizacij, investitorjev s področja javnega sektorja, inšpekcijskih
in komunalnih služb, invalidskih organizacij, humanitarnih organizacij, medijev
6
• Izdaja Biltena strategije Dostopna Slovenija kot promocijskega gradiva
Ljubljana, 26. julij 2005
Pripravila:
– Delovna skupina za pripravo strategije Dostopna Slovenija
Ali ZDGNS predlaga najboljso resitev? Ocenite sami.
Lep pozdrav
Smreka
http://www.zveza-gns.si/?osnova=novice
Dostopna Slovenija
Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve je pripravilo predlog tez strategije DOSTOPNA SLOVENIJA in pozvalo Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, da dopolni predlog. ZDGNS je pripravila dva predloga: prvega, obsežnejšega, v katerem je sledila smernicam mednarodnih organizacij v katere je vključena in z dodatki s strani stroke ter drugega, na podlagi sinteze, ki jo je pripravilo ministrstvo.
Oba predloga Zveze prilagamo v wordu.
Do 4. septembra 2005 Ministrstvo za delo, družini in socialne zadeve zbira predloge in pobude k strategiji Dostopna Slovenija.
Spletni naslov Dostopna Slovenija na MDDSZ.
Predlogi ukrepov v tezah strategije Dostopna Slovenija .
Osnutek strategije Dostopna Slovenija .
MINISTRSTVO ZA DELO,
DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Ga. Dana Batič
Kotnikova 5
1000 LJUBLJANA REDNI ČLANI
WFD
Svetovne zveze gluhih
EUD
Evropske zveze gluhih
IFHOH
Mednarodne zveze naglušnih
CISS/DEAFLYMPICS
Svetovne zveze za šport gluhih
EDSO
Evropske športne zveze gluhih
Dne: Ljubljana, 5. julija 2005
Z A D E V A: Predlogi ukrepov v tezah strategije DOSTOPNA SLOVENIJA
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je skrbno preučila dokument »Predlog tez strategije DOSTOPNA SLOVENIJA«. Ugotavlja, da sta v točki Cilj II navedeni ciljni populaciji: gluhe in naglušne osebe in pripravila teze za ukrepe za premagovanje komunikacijskih ovir pri gluhih in naglušnih osebah:
I. Gluhe osebe:
vidim, a ne slišim
Termin gluhe osebe pokriva vse kategorije gluhote od gluhega do gluhonemega.
Gluhota
Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi doživljenjske ovire verbalne govorne komunikacije, ki se kaže pri gluhoti v različni stopnji trajne izoliranosti iz slišečega okolja. To pa pomeni, da so invalidi sluha in govora prizadeti, oziroma ovirani pri zadovoljevanju svojih vitalnih potreb in interesov.
Kdo so gluhe osebe?
• gluhe osebe so osebe z izgubo sluha nad 90 dB na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz)
• gluhi živijo v svetu tišine
• komunikacija gluhih se zaradi izgube sluha preveša iz verbalne v neverbalno
• gluhi imajo svoj jezik – znakovni jezik, ki jim omogoča da hitreje in njim razumljivo dobivajo potrebne informacije
• gluhota je nevidna okvara, ki jo slišeči opazijo ob vzpostavitivi komunikacije z njimi
• gluhoto razvrščamo po mednarodni klasifikaciji kot 100% telesno okvaro (pri nas le 70% telesne okvare)
Vzroki
• dednost
• negativni vplivi na plod med nosečnostjo
• razne bolezni osebe same (menigitis, rdečke,….)
• hrup
Posledice
• ni slušnega pridobivanja informacij (radio, TV, predavanja, glasovna obvestila, promet,….)
• slabe povratne informacije (nerazumljive)
• pomanjkljiva govorna komunikacija
• socialna deprivacija
• nedostopnost javnih ustanov
• zmanjšan obseg poklicev in delovnih mest
Slovenski znakovni jezik
Z Zakonom o uporabi slovenskega znakovnega jezika – ZUSZJ (UL RS, št. 96/2002) določa pravico gluhih oseb uporabljati slovenski znakovni jezik in pravico gluhih oseb do informiranja v njim prilagojenih tehnikah ter obseg in način uveljavljanja pravice do tolmača za znakovni jezik pri enakopravnem vključevanju gluhih oseb v življenjsko in delovno okolje ter vse oblike družbenega življenja ob enakih pravicah in pogojih ter z enakimi možnostmi, kot jih imajo osebe brez okvare sluha.
Znakovni jezik je jezik sporazumevanja gluhih oseb oziroma naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih oseb.
Znakovni jezik je vizualno – znakovni jezikovni sistem z določeno postavitvijo, lego, usmerjenostjo in gibom rok in prstov ter mimiko obraza.
Tolmači znakovnega jezika
Tolmač za znakovni jezik je oseba, ki gluhim osebam tolmači slovenski (verbalni) jezik v znakovni jezik in slišečim osebam tolmači znakovni jezik v slovenski (verbalni) jezik.
II. Naglušne osebe:
slišim, a ne razumem
Termin naglušne osebe pokriva vse kategorije naglušnosti od lažje preko zmerne, težje in težke. Naglušne osebe so za razliko od gluhih v večji meri razvile glasovni govor in ga tudi uporabljajo z ali brez podpore kretenj.
Lažja naglušnost
Osebe z lahko naglušnostjo pogosto komunicirajo brez slušnega aparata, vendar so odvisne od določenih pravil komunikacije. Mednje sodijo: dobra akustika(okolje brez odmevov), brez hrupa v ozadju, dobra osvetljava in jasen govor, discipliniran govor z enim govorcem, ki je dovolj blizu poslušalca.
V sodobnih družbah je mnogo hrupa in naglušne osebe imajo v vsakdanjem življenju precej več težav kot so jih imele pred stotimi leti. Prometni hrup, glasba v trgovski centrih in hrup gospodinjskih aparatov so primeri hrupne obremenitve, ki otežujejo razumevanje govora.
Ta skupina naglušnih oseb ima enake potrebe po vizualnih informacijah in podnaslavljanju kot težko naglušni.
Mnogi med njimi imajo progresivno okvaro sluha in zanje predstavlja začetek uporabe slušnega aparata veliko oviro. Bolj ko odlašajo z uporabo slušnega aparata, več težav si nakopljejo in rezultat je pogosto izguba delovnega mesta, neuspeh v izobraževanju ali izolacija. Zato je zelo pomembno, da strokovnjaki in organizacije naglušnih informirajo okolje o okvarah sluha in problemih povezanih z njimi ter možnih rešitvah!
Zmerna in težja naglušnost
Najpomembnejša pomoč tej skupini naglušnih je dober slušni aparat (SA). Uporaba SA se kombinira z drugimi slušnimi pripomočki kot je indukcijska zanka ali namizna indukcijska zanka.
SA mora biti vedno ustrezno umerjen stopnji individualne izgube sluha. Samo računalniška nastavitev na podlagi avdiograma ni dovolj. Umerjanje SA je specifičen problem v RS, ker v tej državi članici EU niso opredeljene in standardizirane strokovne ekipe pri potrebnih intervencijah v zvezi s sluhom in komunikacijo; dodeljevanje, treningi, nastavitve kot je to po drugih Evropskih državah V RS se tim. avdioprotetiki po poklicni srednješolski izobrazbi dodatno usposabljajo na nekajtedenski tečajih pri proizvajalcih slušnih aparatov. Cilj teh pa je dobra prodaja SA in dobiček ter mnogo manj zadovoljstvo uporabnikov.
Kakovostni umerjenosti SA mora nujno slediti tudi usposabljanje kako uporabljati in vzdrževati SA! Pri tem je treba upoštevati mobilnost prstov in rok in splošno zdravstveno stanje uporabnika. Starejše osebe imajo pogosto težave s premajhnimi ali preveč kompliciranimi SA!
Poleg slušnih aparatov tudi za to skupino naglušnih veljajo ista pravila komunikacije kot za lažje naglušne osebe ter potreba po vizualnih informacijah in podnaslavljanju.
Odrasli oglušeli
Odrasli oglušeli so tiste osebe, ki so izgubile vso ali skoraj vso sposobnost poslušanja potem ko so že razvile glasovni govor.
Polžev vsadek je za nekatere med njimi dobra rešitev medtem ko so drugi odvisni od micro – linka ter drugih slušnih pripomočkov kot dodatek k SA.
V mnogih situacijah dodatna slušna oprema ni dovolj in te osebe potrebujejo podporo v obliki tekstovnega prevajanja s pomočjo računalnika (speech to text oz. velotype ) in osebe, ki je usposobljena hitrega tipkanja tim. prevajanja govora v pisni tekst ali podporo kretenj.
Tekstovno prevajanje bi moralo biti dostopno naglušnim v vseh situacijah, kjer ga potrebujejo brezplačno. Tako na primer v izobraževanju, na sestankih, v uradih in v vseh situacijah, kjer je komunikacija ključna.
V domačem okolju ali med prijatelji je podpora kretenj lahko v pomoč pri sporazumevanju. Podpore kretenj se ne sme napačno enačiti z znakovnim jezikom gluhih! Predstavlja zgolj podporo glasovnemu govoru.
Odrasle kasneje oglušele osebe so popolnoma odvisne od vizualnih informacij in podnaslavljanja.
III. Lista ukrepov za izboljšanje komunikacije in sporazumevanja:
• zagotovitev tolmača v javnih ustanovah
• v vseh TV informativnih oddajah zagotoviti sliko tolmača
• v vseh TV informativnih oddajah spremljanje pisnih informacij prek teleteksta
• prikaz vizuelnih informacij v elektronski in analogni obliki
• kakovostno nastavljen slušni aparat ustrezno individualni izgubi sluha
• dobra akustika
• dobra osvetlitev
• indukcijska zanka
• tehnični pripomočki
• zagotovitev tehničnih možnosti za povratne informacije v prometu, telekomunikacijah, javnih ustanovah in objektih
• podnaslavljanje
• varnostna oprema z vibracijskimi alarmi/utripajočo lučjo
• tečaji branja z ust in podpornih kretenj
• strpna kultura komuniciranja z orientacijo na pisno sporočanje, individualni razgovor, osveščanje javnosti
Tehnični pripomočki:
Sistem indukcijske zanke
Indukcijska zanka omogoča naglušnim uporabnikom slušnih aparatov slišati oddaljene zvoke čisteje, ker zmanjša oziroma izključi hrup iz okolja. V gledališču pomaga slišati zvoke bolj čisto. Indukcijska zanka ne omogoča stereo zvoka. V primerih nujnosti stereo zvoka se uporablja infra rdeči sistem.
Sistem indukcijske zanke omogoča, da znotraj površine, katero zanka obkroži lahko posluša večje število naglušnih oseb.
Namizna zanka je majhen indukcijski sistem postavljen na ali pod mizo, ki pokriva manjše površine. Namizne zanke so pomembne za komunikacijo na informacijskih deskih, bančnih okencih, lekarnah, okencih za prodajo vozovnic, v hotelih: naglušnim omogočajo zasebnost pri izmenjavi informacij ter izločajo nesporazume.
Infra rdeči sistem za prenos zvoka
Je alternativa indukcijski zanki. Omogoča izbiro med mono in stereo sprejema. Zelo dobro predvajanje glasbe in dobra govorna razumljivost, doseg do 12m. Možna uporaba več infra rdečih sistemov hkrati v paralelnih prostorih pa še vedno zagotavljajo zaupnost komunikacije. To je individualni prenosni pripomoček, ki omogoča med uporabo gibanje po prostoru.
FM sistemi
Je prenosni slušni pripomoček, ki deluje na bazi radijskih valov, sestavljajo ga mikrofon, sprejemnik in oddajnik. Je tudi individualni pripomoček in osebam s težko naglušnostjo omogoča poslušati vodiče po muzejih, govorce v prostorih brez indukcijske zanke.
Ojačevalnik zvoka
Ojačevalnik zvoka je v veliko pomoč starejšim osebam, ki ne zmorejo rokovati s slušnim aparatom. Je enostaven za uporabo in omogoča dobro ojačanje govora. Enostavno ga je rokovati tudi v primeru slabe gibljivosti rok in prstov.
Ojačevalec zvoka je možno uporabljati tudi v kombinaciji s slušalkami ali indukcijsko zanko in slušnim aparatom.
Opozorilni sistemi
Obstajajo tri vrste alarmnih sistemov za gluhe in naglušne osebe:
• akustični (ojačan signal)
• optični signal(utripajoča luč)
• taktilni
Opozorilni sistemi morajo biti priključeni oziroma povezani z alarmnimi sistemi za požarno nevarnost, telefonskimi zvonci in hišnimi zvonci.
Telefoni
• mobilni telefoni
• osebni računalniki
• telefoni z ojačevalnikom
Gluhi in naglušni dajejo prednost mobilnim telefonom, ki omogočajo pošiljanje in sprejemanje sporočil (SMS). Osebni računalniki postajajo vedno bolj priljubljena rešitev.
Na mednarodni, evropski in nacionalni ravni je nujno zagotoviti univerzalne tehnične rešitve, ki bodo naglušnim, gluhim in osebam z govornimi motnjami omogočile sporazumevanje »v živo«, interaktivne pisne povezave med mobilnimi telefoni in osebnimi računalniki (ter pisalnimi telefoni v državah, kjer ta storitev obstaja). Interaktivno pisno sporazumevanje osebam z motnjami sluha in govora enake možnosti telefoniranja kot osebam, ki lahko uporabljajo glas.
Drugi ukrepi
Osvetljava
Dobra osvetljava olajša branje z ust. Zato je pomembno, da je obraz govorca osvetljen. Za naglušno osebe je najboljši položaj v sobi tak, da ima okna za hrbtom, tako da pada svetloba na govorčev obraz.
Akustika
Nujno je uporabiti take gradbene materiale in notranjo opremo kateri zmanjšujejo ali celo odpravljajo odmeve zaradi česar je poslušanje v dvoranah in sejnih sobah lažje.
Vizualne in informacije
Vizualizacija informacij je izjemnega pomena v vseh situacijah, ko informiranje poteka preko zvočnika. V vseh teh primerih naj se informacijo posreduje tudi preko monitorja, displaya ali oglasne deske!
Vsi javni transportni sistemi proizvajajo hrup zaradi katerega je poslušanje ovirano, težko. Na hrupni železniški ali avtobusni postaji al na letališču je zelo pomembno imeti možnost tudi prebrati informacije, ki so bile povedane. Ne slišati ali razumeti najavljenih zamud ali drugih sprememb povzroči negotovost zaradi katere se naglušne osebe pogosto odpovedo potovanju.
Na vseh javnih prevoznih sredstvih bi morali biti zagotovljene pisne informacije o peronih, tirih, naslednji postaji, zamudah in o primerih nevarnosti.
Podnaslavljanje
Televizija je najpomembnejši medij za politiko, kulturo,informacije, zabavo in šport. Gluhe in naglušne osebe ne morejo biti preprosto izključeni iz tako pomembnih zadev. Danes obstajajo tehnične rešitve za neposredno/sinhrono podnaslavljanje, ki ne terjajo velikih finančnih sredstev. Podnasalvljanje je možno neposredno preko ekrana ali po zaprtem sistemu samo za tiste, ki si ga želijo zagotoviti. Pri podnaslavljanju nastopajo problemi časa ekpozicije in izbora besednjaka, ki jima je potrebno nameniti posebno skrb.
Dostopna družba za gluhe in naglušne osebe.
Vsa gledališča, kino dvorane, koncertne dvorane in kongresne/sejne/ seminarske dvorane morajo imeti vgrajeno indukcijsko zanko. Javni prostori morajo zagotavljati akustično ugodne pogoje za sprejem zvoka.
Vse etape potovanja od začetne informacije in prodaje vozovnic do informacij med potovanjem morajo biti dostopne po vidni poti, indukcijski zanki in namizni indukcijski zanki.
Postaje, terminali in letališča morajo imeti prostore opremljene z indukcijskimi zankami in informacijskimi monitorji.
Hoteli morajo imeti sobe opremljene z indukcijskimi zankami (spremljanje TV programov) in z opozorilnimi sistemi prilagojenimi gluhim in naglušnim osebam.
Potniške ladje morajo zagotoviti kabine opremljene z ustreznimi alarmnimi sistemi in informacijske monitorje na vseh predelih ladje namenjenih potnikom.
Vsi televizijski programi in film morajo imeti podnapise.
V vseh TV informativnih oddajah zagotoviti sliko tolmača, ki bo v dovolj velikem okviru simultano posredoval informacije teh oddaj v slovenskem znakovnem jeziku;
V vseh TV informativnih oddajah spremljanje informacij prek teleteksta v simultani obliki na priklic gledalca;
Omogočiti tolmača za slovenski znakovni jezik povsod, kjer potrebuje gluha oseba: na delovnem mestu, v rednih izobraževalnih, programih, na govorilnih urah, na predavanjih fakultet, pri zdravniku, ob nezgodah na cesti, pri policijskih postopkih -skratka v vseh javnih službah na zahtevo gluhe osebe ter na vseh večjih javnih prireditvah, posvečenih državi – referendum, volitve, TV soočenja kandidatov za volitve v državne organe in slovesni dogodki ob državnih praznikih.
Prikaz informacij prek displejev v javnih prevoznih sredstvih: številka, proge oziroma ime relacije, opozorilo na bližajočo se postajo, obvestila v primeru zastojev ali okvare;
Paket za novorojenčke: paketu se doda elektronski indikator otroškega joka (baby-cry). Glede na to, da na leto rodijo 5 do 10 gluhih žensk, dodatek k paketu ne more biti velik strošek za pristojno ministrstvo;
V Centru za obveščanje (112) in v bolnišnicah na urgentnih oddelkih zagotoviti sprejem nujnih klicev prek SMS ob nezgodah in povratne informacije v isti obliki;
DARS zagotovi na avtocestnih omrežjih na SOS stebričkih tehnično možnost, da lahko gluhe osebe sporočijo okvaro vozila;
Glede indikatorja otroškega joka: jaz bi dodal prilagojeni indikator otroškega joka paketu za novorojenca tudi, če je v družini vsaj ena gluha ali naglušna oseba, starejša od 7 let. Tako bi lahko v primeru, če bi bila ta oseba sama doma z otrokom (mati pa bi bila odsotna), lahko ta gluha ali naglušna oseba poskrbela za jokajočega otroka… Vem, da so v preteklosti obstajale tudi mladoletne varuške… Predvsem pa je treba tudi, če je v družini gluh oče in slišeča mati zagotoviti, da bo lahko oče seznanjen s tem, da otrok joka (če mati slučajno ne bi bila doma in bi bil oče sam z otrokom)…
Jok. Potrebe gluhih so zelo minimalne kot je razvidno iz strategije Zveze gluhih. Se vidi, da je ta strategija pisana le na strokovnem nivoju slišečih ljudi, brez, da se slišijo potrebe, predlogi, zahteve, s strani prizadetih samih – gluhih.
Kje je omenjeno izobraževanje gluhih otrok, ki je najpomembnejša podlaga za celostnost socializacije gluhih v družbi in to skozi celo življenje?
Kje so, bog se usmili stroke, najtežji hendikepi – GLUHOSLEPI in GLUHOSLABOVIDNI?
NIKJER!
Prepuščeni so samim sebi, nikogaršnji.
Si lahko predstavljate, da živite v popolni temi in tišini, dan za dnevom, mesec za mesecem, leta za letom, dokler vas smrt ne odreši? Ne!
Pa se pretakajo milijoni za nepomembne stvari …
?????
?????