nastanek raka na pankreasu
Pozdrav,
kljub temu da je moja mami zaradi raka na glavi trebušne slinavke že dve leti pokojna, me zanima, v kakšnem času se ta tip raka lahko pojavi in razvije?
Namreč, ob diagnozi je bil tumor velik že 5 cm in razširjen, simptomi so se začeli pojavljati mesec in pol prej. Ali je bil možen nastanek in hiter razvoj tudi zaradi viroze? Z mami smo bili namreč dober mesec dni pred pojavom simptomov na potovanju, kjer je verjetno prebolela hujšo virozo.
Verjetno je na vprašanje težko odgovoriti. Svojcem nam je še vedno nedoumljivo, kako hitro je vse potekalo.
Hvala lepa za odgovor,
t
Spoštovani,
Meni je v lanskem letu tovrstni rak vzel ljubljenega moža. Simptomi so se pojavili dva meseca pred postavitvijo diagnoze in takrat (ob diagnozi) so mu na IO v Ljubljani napovedali še mesec do dva življenja.
To je eden najhitrejših, če ne najhitrejši in najbolj smrtonosen rak, simptomi se pojavijo pozno ………..
Za njim je umrlo tudi nekaj svetovno znanih ljudi, za katere bi lahko rekli, da so imeli za zdravljenje vse možnosti tega sveta, pa jim ni uspelo ……….. (Steve Jobs, Patrick Swayze, Luciano Pavarotti, ameriški univerzitetni profesor Randy Pausch, ki je po diagnozi, pred smrtjo napisal tudi knjigo Zadnje predavanje).
O tem je precej napisanega in tudi na tem forumu pod rubriko Rak na trebušni slinavki lahko nekaj preberete – izpovedovanje svojcev umrlih.
Seveda pa je nedoumljivo, nasprejemljivo …………, sama kljub vsemu vrtam, se sprašujem kaj bi, če bi ……….., ne morem sprejet, da se res ni dalo pomagat …… Moj mož je bil je zelo dejaven, nikoli prej bolan, zdravo živel, se ukvarjal s športom, nikoli pil, kadil ……….. Zakaj, zakaj ??? …. Zelo, zelo mi je hudo ………….
Po vsem tem, lahko z gotovostjo povem, da viroza, ki jo je prebolela vaša mami, ni imela nobene zveze s to strašno diagnozo.
Lepo vas pozdravljam,
Dobro jutro.
gospa boly, meni pa prav viroza pove, da je imela gospa slab imunski sistem; saj mnogi prenašajo viruse in nimajo problema s tem. To je zelo pomembno, saj mnogi rakavi bolniki ne umrejo od raka, ampak umrejo zaradi vurusa. Največje težave delajo določeni virusi, ki ostanejo celo življenje v telesu in “razsajajo” ob slabem imunskem sistemu, npr. pri transplantaciji, tako da se pri današnjem znanju ob takšni indikaciji rajši ne odločijo za ta poseg.
Vedno znova trdijo rakavi bolniki, da so bili do rakave bolezni zdravi. To jaz ne gledam tako, ker pojmujem besedo “zdravje” drugače. Ker poznam več bolezenskih dejavnikov, vidim, da se bolezni pojavljajo že mnogo prej. (ko so nemški zdravniki štrajkali, so premisljeno postavili parolo: “Geiz macht krank.” skopost. To sedaj ni ciljano na določeno bolezen, vendar ni brezvezno).
Če samo pomislimo, da dajo klasični homeopati homeopatsko sredstvo za raka že otroku, katerega obnašanje kaže na to, da je potencialni rakav bolnik, potem lahko trdimo, da se ve mnogo več o rakavi osebnosti, kot nam je drago. To pomeni, da znajo nekateri homeopati in nekateri psihologi bolj opazovati človeka, kot zdravniki in svojci, za katere se začne bolezen šele ob bolečini. Vsega tega ni moč videti, spoznati in ozdraviti, če se dajejo bolniku psihofarmaki (ki blokirajo), kot je to rutina na Onkološkem. Da ne bo nesporazumevanja. Rak je bolezen preobremenitve, nekateri so obremenjeni že iz otroštva, zato tudi drugače reagirajo na okolje, kot tisti, ki so bolj obremenljivi. Zato ne dobijo raka vsi ljudje, ki živijo pod enakimi pogoji…Koliko so rakavi bolniki obremenljivi, se vidi že potem, da se raje izognejo neprijetnim pogovorom, ali pa reagirajo na določene teme agresivno. Tako da lahko trdimo, da virusi, ki ostanejo v telesu, tudi kronično obremenjujejo človeka in imajo vpliv na raka.
In prav zato, ker se gre za preobremenitev, je neodgovorno, da nekateri hodijo še v službo, ko že dobivajo prve kemoterapije ali da začnejo prehitro delati, že ko so odstranjeni simptomi (vidne gmote raka).
Poznana tveganja za raka na trebušni slinovki prinašajo s sabo alkohol, nikotin, debelost… Tudi sladkorna bolezen (ki je mnogokrat nespoznana) poveča tveganje za raka (pri moških za 20, pri ženskah za 30%). Poleg tega mnogi karcinogeni, kot so naftilamin, bencidin, nitrosamine; razredčila pri lakih in barvah, povezave benzola, poznane so tudi mutacije določenih kromosomov.
Ko se govori o dednosti, če sta v družini eden ali dva člana imela isto vrsto raka, se tu govori o družinskih članih prvega kolena. Jaz trdim, da so to PREVZETE navade življenja, prehranjevanja, mišljenja in/ali izpostavljanja nevarnim karcinogenom, ki mutirajo določene kromosome. Prišel bo čas, ko se bodo takšna “dedovanja” gledala kot *izgovori*. (Za tiste, ki imajo “povišano obrambno raven” [gl. obrambni mehanizmi] je morda dobro navesti link, kjer so navedene nekatere snovi, ki oškodujejo kromosome; potem bo tudi to lažje verjeti). (aditivi)
Seveda bi bilo absurdno, če kdo misli, da bo v letu ali dveh ozdravil raka. Rak je kronična bolezen, tumor je samo simptom.
Vendar rak ne mora voditi v smrt. tudi ne rak trebušne slinavke: Poznan je primer, ko je bolnik imel zelo razširjenega raka (z večjimi spremembami v jetrah in številnimi depoziti v peritonejumu…); naši zdravniki so mu dali kvečjemu še en mesec življenja… on pa je s kombinranim zdravljenjem lahko zmanšal njegove „simptome“ (tumorske gmote) tako močno, da je padel CA19-9 marker od 70.722 v nekaj mesecih na ca 150, nimam najnižjega podatka, ker si je takrat nehal injicirati omelo), pa je bila dovolj samo ena napačna odločitev in je v posledici tega umrl. Pridobil je skoraj eno leto, vendar mu je to zdravljenje trajalo predolgo; nasedel je šarlatanom, začel uživati alojo in se držati nekih diet, tako da so morali kemoterapije prestavljati… enkrat…dvakrat…
Sploh pa: tako na hitro se človek ne more spremeniti (ali pa sploh noče), niti ne ve v katero smer; zato je tako, kot je.
V navadah se čutimo varni in ne opazimo, da nam škodujejo. Mnogo pa je kriva tudi slaba zakonodaja.
In naj se ne čuti nekdo takoj napaden; ko govorim o drugih, govorim tudi o sebi. tudi jaz sem se izogibala neprijetnostim, ker sem bila preobremenjena; zato sem tudi odšla od doma. Danes nisem več tista in se s takimi stvarmi soočam, če mi to dopušča čas ;o) To je spoznala celó moja sestra, ki njene agresivnosti ni obrnila proti sebi (autoagresivnost) in je povsem drug osebnostni tip in zato predisponirana za druge vrste bolezni.
Vse dobro!
Iva Ebner
Gospa driva,
Kot prvo, moram povedati, da se mi zdi skrajno neprimerno takšno pisanje ljudem, ki so svoje najdražje izgubili – gospa, na katere post sem se odzvala, je izgubila mami, jaz pa sem izgubila ljubljenega moža, zaradi česar preživljam najhujše trenutke v svojem življenju in me je vaše pisanje zelo prizadelo.
Gospa “popotnica123” sprašuje o konkretnem raku – raku na pankreasu oz. trebušni slinavki – kako hitro se tovrstni rak razvije in če je morda viroza povzročila njegov nastanek in tako hiter razvoj. O tovrstnem raku sem veliko prebrala, se pogovarjala z različnimi onkologi, tudi z onkologi iz tujine in poznam primere pacientov, ki so se zdravili na priznanih klinikah v tujini. Iz vsega tega lahko z gotovostjo trdim to, kar sem gospe zapisala in bila sem kratka.
Torej, gospa sprašuje: ali je bil možen nastanek in hiter razvoj tudi zaradi viroze?
Vi pa pisarite: kaj vam viroza pove, …. slab imunski sistem, … mnogi ne umirajo zaradi raka, pač pa zaradi virusa ………. In, kot da so vsi raki enaki, in tako, kot da so si ljudje sami krivi, če za tem zbolijo – preobremenitve, neprave navade življenja, prehranjevanja, mišljenje itd………………. In potem, če že zbolijo, se nepravilno zdravijo …………, in da noben rak ne more voditi v smrt ……….., absurd.
Pišete o poznanih tveganjih za raka na trebušni slinavki: alkohol, nikotin, debelost …. – To po onkoloških trditvah in raziskavah, za raka ne drži, pač pa za kronična vnetja trebušne slinavke. Kot sem zapisala, pri mojem možu ničesar takega ni bilo in tudi pri nobenem drugem primeru za katere vem, in jih ni malo. Lahko pogledate na spletu: Randy Pausch – http://www.TheLastLecture.com, kar sem omenila v mojem prvem pisanju in od koder se lahko pride do vseh informacij o raku na pankreasu.
Lepo pa vas prosim, da primer pacienta, ki ga omenjate in to ne prvič, in tokrat celo natančno navajate vrednosti njegovih tumorskih markerjev, več ne omenjate. Ta nesrečni pokojni pacient ima svojce, ki lahko berejo te poste, ga prepoznajo in jim s tem povzročate dodatne bolečine. Ob tem naj povem, da marker pri raku še zdaleč ni edini pokazatelj o bolezni – ta je lahko tudi zelo nizek ali se ga celo spravi na 0, pa bolezen napreduje. Zdravljenju uradne medicine se ta pacient ni odrekel, in kako lahko trdite, da je pacient s tako diagnozo umrl zaradi posledic njegove napačne odločitve ………………, kako lahko rečete, da je pri takšni diagnozi, za smrt kriv sam …………
Prosim Vas, da se v prihodnje s takim pisanjem ne odzivate na poste oseb, ki so svoje najdražje zaradi te bolezni, zaradi česar tudi spremljajo ta forum, izgubili.
Se opravičujem, vendar to sem morala povedati.
Lep pozdrav,
Spoštovana gospa Boly,
jaz sem izgubila oba starša in poznam žalovanje.
Tudi o Vaši osebni zadevi tu ne bi želela diskutirati, ker to ne spada sem. Tu je tema Kako živeti z rakom (kot diagnozo), v vsaki temi so tudi še podteme, katerih se držim. Ker pa ste osebni in se spuščate na tak teren, da hočete vzgajati mene, kaj smem napisati in kaj ne, komu smem odgovarjati in komu ne, spreminjate moje izjave, izbirate za mene teme, kaj naj berem, me hočete učiti, se postavljate nad onkološko znanje in me s tem degredirate v javnosti kot poznano osebo, potem bi pričakovala od Vas najmanj to, da se Vi pravtako podpišete s pravim imenom. Osebno me to ne moti toliko, ker sem spoznala v Vašem postu kompotente agresivnosti, ki jih razumem oz. znam uvrstiti, moti pa me, da s tem zavajate javnost in vplivate na tiste, ki se informirajo. Vi nimate kompetenc, da lahko povdarjeno z *gotovostjo* in v povedni obliki zatrjujete nekaj, kar ne odgovarja medicinskemu in psihološkemu znanju.
In je to povsem vseeno, ali so umrli Steve Jobs, Patrick Swayze, Luciano Pavarotti, ameriški univerzitetni profesor Randy Pausch, ali pa sosedova teta. To ne pove resnično, če so oni imeli VSE možnosti in če so VSE možnosti tudi koristili. Posploševanje samo po sebi je že patološkega značaja, povzroča konflikte, zamere, blokade in je nemalokrat vzrok kronične preobremenitve, ki jo jaz pripisujem vzroku rakave bolezni. To seveda ni stroka naših onkologov, ki so omejeni na zdravljenje simptomov (tumor je simptom bolezni).
Po drugi strani sprašujete »Zakaj, zakaj ???«, nočete pa slišati odgovorov in se z njimi konstruktivno spoprijeti. Morda v mojem prispevku niste niti opazili nekaterih možnosti, niste si niti pogledali obrambnih mehanizmov, sicer bi tole izpadlo precej drugače. Prenagljeni zaključki in sklepanje iz čustev so v tako občutljivi temi pravtako škodljiva miselna izkrivljenja kot posploševanje. Zato ponavljam, kot že neštetokrat, da se naj diskutira o stvari na splošno in ne o osebah.
Nikoli nisem trdila, da NOBEN rak ne MORE voditi v smrt. Poznam pa bolnike, ki so ozdravili tudi raka na trebušni slinavki.
Vse dobro!
Iva Ebner
Spoštovana gospa driva,
Nisem imela namena nad Vami izvajati “agresije”, ničesar nisem “potvarjala”, nisem “spreminjala vaših izjav”, z ničemer vas nisem hotela “vzgajati”, nisem se “postavljala nad onkološka znanja” in vas nisem “degredirala v javnosti kot poznano osebo”- vsak je lahko prebral vaš in moj post. – Zelo mi je žal, če ste Vi moj post tako razumeli.
Napisala sem svoje mnenje na vaše podučevanje nekoga, ki je svojega dragega za vedno izgubil, in nekaj o čemer je bilo vaše mnenje drugačno, kot to, o čemer sem bila sama informirana od onkologov, saj sem zaradi te bolezni izgubila moža. Nisem vam ničesar “zapovedovala, prepovedovala…….”. – Še enkrat, napisala sem, da se mi zdi “neprimerno takšno pisanje ljudem, ki so svoje najdražje izgubili” in vam z besedama “lepo prosim” svetovala da konkretnega pacienta več ne omenjate iz z besedo “prosim” svetovala “da se v prihodnje s takim pisanjem ne odzivate na poste oseb, ki so svoje najdražje zaradi te bolezni že izgubili”.
Torej, vse kar vem o tem raku, je na podlagi informiranja od onkoloških znanj in to sem tudi napisala. Nisem izbirala tem, kaj naj se učite, le na vašo trditev o dejavnikih tveganja – alkohol, nikotin, debelost …., sem zapisala “To po onkoloških trditvah in raziskavah, za raka ne drži, pač pa za kronična vnetja trebušne slinavke” in sem zraven dodala samo, kje lahko, poudarjam “lahko”, to trditev preberete.
Vašo izjavo v prvem postu: “Vendar rak ne more voditi v smrt. tudi ne rak trebušne slinavke”, na katero sem se odzvala, sedaj zanikate – pišete da nikoli niste tega rekli.
Pravite “Poznam pa bolnike, ki so ozdravili tudi raka na trebušni slinavki”. Da, in teh je na podlagi onkoloških znanj, vsega od 4-5% in tudi od teh jih nekaj preživi le do 5 let in to so v glavnem bolniki, ki jim je bil rak odkrit zelo zgodaj in to po naključju, zaradi kakšnih drugih preiskav, ker se na žalost pri tem raku ponavadi simptoni pojavijo, ko je rak že razširjen in ogroža druge organe – poudarjam, to pravijo in pišejo onkologi in od njih sem to slišala in prebrala.
Lep pozdrav in vse dobro vam želim,