NASILJE V DRUŽINI
ko berem vaše članke, me po telesu kar daje mrzlica.
kakorkoli
Moški, kateri ni sposoben skrbeti za družino in sebe ni nobeden moški. Dostikrat so taki moški na ven bav bav, vendar so le ti navadne reve. Sam sem oče dveh otrok, in bi za svoje naredil vse, ampak res, vse. – vključno s punco/mamo.
Hočm reči, da mi moj otrok pripelje v bajto kaj podobnega / opisanega iz zgoraj navedenega, tisti trenutek za tega človeka zakoni več ne obstajajo, saj sam “zakon” postanem jaz sam.
Morda bo moja izkušnja kateri v pomoč. Pred tremi leti sem imela smolo in spoznala prikritega psihopata, ki se je nadvse/nesmrtno zaljubil vame in bi naredil vse zame. V preteklosti je že imel nasilne scene z bivšimi ženskami. Svojo ženo, ki je bila iz Rusije, je tako pretepal, da je reva zbežala z otrokom, v SLO pa so ji na CSD celo pomagali urediti papirje za vrnitev domov. Bil je nasilen brez kontrole, verjamem, da je to človek, ki lahko ubije drugega človeka. In nasilje je v bistvu njegova edina komunikacija, kjer lahko zmagajo njegova stališča.
Sem zelo močan karakter, ampak tako me ni ustrašil še nihče. Tudi v otroštvu sem doma gledala psihično nasilje mame do očeta in z njegove strani fizično nasilje do nje- kot je napisano v enem komentarju, to pusti na otroku nepopravljive posledice, pri meni jih tudi je.
Zadeve sem se lotila ‘pametno’. Ko me je nekajkrat (bilo je 3. nazadnje) želel zadaviti, vzel si je celo pas iz hlač, bolnik resnično- sem se po tem dogodku naredila bolano. Šla sem k zdravnici, ki je naredila prvi zapisnik. Nato sem dogodek prijavila preko prijateljice kriminalistu, ki je naredil popis vseh dogodkov med nama. On ni vedel, ni se mu sanjalo. Bilo je dovolj dokazov na KD in zapor. In tu se nato vidi, kake prpe so taki ‘moški’- ki so verjetno tako nasilje doživljali doma kot otroci. Ko sem njemu in njegovi (trezni) družini povedala, da v primeru, da se mi še 1x pribiža, gre vse kar je zbrano na tožilstvo, je postal tako zelo majhen. Ni takoj odnehal z vsem, ampak zdaj imam mir pred njim. Šel se je zdravit v Vojnik, kjer je v istem tednu spoznal novo žensko in bil z njo v razmerju (bolnik), nato ga je ta pustila in si je našel novo žrtev, budalo v tem primeru, saj je ta oseba vedela kak je. Med dugimi poškodbami je njej zlomil nogo, ker ji je med pretepom prevrnil omaro na telo.
Zato:
-Policija, zdravniki- vsakič, ko se karkoli zgodi. (zdravniki zdravijo tudi psiho, ne samo telo)!
-Pisanje dnevnika (podobno najdemo v nasilju na delovnem mestu za mobing), saj bo moral on dokazovati, kaj je/ni naredil.
-Zaupati priajtejicam, da so osebe, ki poznajo primer in lahko pričajo.
-Zaščita z orožjem (solzilec, električni tok, pištola).
-Molitev- iskanje iskrene pomoči od zgoraj, naj se stvari razrešijo v mojo korist.
Pri meni je na koncu bilo tudi tako, da sem mu povedala, ali boš ti mene ali jaz tebe. In bi ga ustrelila, vsaj v nogo. To sem bila na koncu odločena.
Še to- pričakovanje od tašč in tastov je iluzija. On je njihov otrok, ne jaz, ti, vi. Starševsko je, držijo s sinovi, kar ste se prepričale tudi same.
Še to- kaj pa če bi bila vojna, bi pa lahko pobrale stvari in šle? V takih odnosih se NE VZTRAJA, ker je pričakovati bolje neumnost (kar je rekel že A. Einstein).
Še to- moja soseda (13. let) se je vrnila s HOSPIC kampinga, kjer so mladostniki do 18. let s travmami zaupali svoje težave. Povedala mi je, da je spoznala fanta, ki ga je oče polil z bencinom in ga je hotel zažgati. Čez tri mesece pa je v hiši, kjer ima še 2 brateca, naredil samomor. Mamo (uspešno podjetnico) je brutalno pretepal in vse 3 fantke. Zanimivo, da je mama fanta pripeljala na kamping v ohinsploh mercedezu, ven stopila urejena, lepa, res ženska in pol. Za domačimi stenami pa droga, nasilje, samomor.
In še to- vsaka ženska, ki skuša nasilje in vztraja v odnosu zaradi financ in ne vem kakih bedarij- navadni izgovori so to in strah pred neznanim. Ne more biti strah za ureditev svojega življenja večji od strahu nasilja. In taka sporočila dajete svojim otrokom. Ki imajo lahko že sedaj nepopravljivo škodo za normalen razvoj.
Pozdravljeni, če ste stari od 15-30 let, bi vas prosila, da si vzamete nekaj minut in izpolnete spodnjo anketo o prepoznavanju nasilja v družini, ki jo rabim za dokončanje diplomske. Hvala. https://www.1ka.si/a/99627
Se vam ne zdi, da s tem, da imate društva samo za ženske žrtve nasilja diskriminirate moške?
Se vam ne zdi, da s tem, ko spolno diskriminirate moške žrtve nasilja sami sebi jemljete kredibilnost?
Pri nasilju v družini je žrtev v 40 % moški. Pedofilke so v večini ženske. 4 od petih ljudi, ki umrejo nasilne smrti so moški.
In še bi lahko naštevali.
Kako ste torej prišli na idejo, da ustanavljate samo društva za ženske žrtve nasilja?
.
To glede otroka kar drži. Ko sem jaz spoznal mojo, sva se kar dobro dobro ujela in ker ji je “tikatakala” biološka ura je hotela kmalu zanosit. Takrat je bil sex na sporedu zelo pogosto. Tako da sva se kar dobro ujela na praktično vseh področjih, tudi pri sexu.
Ko je zanosila, je bilo pa praktično čez noč konec. Razumem nosečniške slabosti in težave, ki jih za žensko telo predstavlja nosečnost. Zato nisem tečnaril. Pogosto sem ji privoščil masažo, ona pa je ležala in uživala. In ko sem nekajkrat rekel, da bi mogoče tudi meni prijalo malo crkljanja, vsaj nek minimalen odziv, je bil odgovor, da je pa njej tako fino, ko lahko samo leži in uživa. In potem zaspi.
Ko se je rodil otrok, je bil seveda na sporedu samo otrok, otrok in otrok. Vsi pogovori, vse se je vrtelo okrog otroka.
Razumljivo. Nemočno bitje potrebuje skrb staršev, nočno zbujanje izčrpa žensko. Jasno da ti potem ni do sexa. Pri skrbi za otroka sem se močno vključil, sprehodi previjanje, tolaženje, bolniške, tudi hranjenje po steklenički. Konec koncev je moj otrok. Ampak še vedno so bili pogovori samo o otroku, vse se je vrtelo okrog otroka. Tudi ko je otrok malo zrastel je bilo isto. Potem se je začelo, da je zaradi preutrujenosti pogosto zaspala kar pred televizorjem (otroka sem dal jaz spat) in niti ni prišla v spalnico. Nekajkrat sem pojamral, potem sem se pa navadil da zaspim sam. In se dostikrat tudi zbudim sam. Zjutraj pa služba.
Za sex pa ni bilo nikoli časa. Da ne bova zbudila otroka, jutri bo treba zgodaj vstat in iti v službo, čez vikend je treba kaj narediti okrog hiše, na dopustu bomo hodili na sprehode in se raje odpočili, sex je pa utrujajoč. Ali pa, danes ne, jutri moramo bolj zgodaj vstati, da gremo na plažo. Skratka vedno nekaj. Doma ali na dopustu. In če sem že malo natežil (v povprečju dvakrat na leto), je bila potem naslednji dan slaba volja, kreganje in podobno.
Potem je pa na eni točki začela, da ima pa sedaj dovolj tega, da je otrok vedno na prvem mestu, da zdaj bo pa ona sebe postavila na prvo mesto. In je bilo točno tako. Partnerja (se pravi mene) še vedno ni bilo nikjer. Se je pa začela ukvarjati s svojimi hobiji, branjem knjig in podobnim. Z otrokom (šola, večerja, pravljica, vožnje po dejavnostih) sem se pa zdaj ukvarjal večinoma (80-90%) jaz. Tudi ko je bilo treba na bolniško, je ona pač imela pomembno delo v službi in sem doma ostal jaz. Ampak ni problema, otrok je moj. Sem tudi užival v teh skupnih trenutnih.
Potem je bil na vrsti dopust, pa ni mogla iti, ker je na morju prevroče. Ali pa ker ima doma kaj za postoriti. Ali pa kaj tretjega. Naj greva z otrokom sama. In sva šla. Enkrat, dvakrat, večkrat.
Sexa na sporedu ni bilo več in jaz sem se sprijaznil s tem, da je to to. Konec koncev sex ni najbolj pomembna stvar v življenju, kajne?
Ampak stvari so se začele zapletat. Slaba volja, vpitje. Pritoževanje, da je preobremenjena (otroka sem pa na dejavnosti vozil v 100% jaz, v vrtec in potem šolo v 90%, za večerjo in spanje za otroka sem poskrbel v 95% – navajam okvirne številke, da ne bo kdo mislil, da sem šel vse računat). Pa je imela težave v službi. Pa … vsakič kaj. Iz spalnice se je preselila že davno. Postajalo je nevzdržno. Ko je prišla iz službe, se je že na vratih vsul rafal. Tako da sem samo gledal kako se bom umaknil.
No ja, kreditno kartico si je pa znala vedno “sposodit”. Toliko, da sem na koncu pristal v krepkem minusu. Če sem kaj vprašal je bil pa odgovor da meni ne bo odgovarjala za kaj porabi denar. Saj ni problema, denar je vendar skupen. Ampak menda lahko izvem za kakšne stroške se porabi denar. Ali ne?
Ne rečem da tudi jaz nisem znal včasih kaj povedati nazaj. Za prepir in slabo voljo sta vedno dva potrebna. Ampak po naravi sem bolj tihe sorte. Ona pa ravno obratno. Tako da sem se v glavnem umikal. Na koncu mi je že malo udarilo na psiho. Lahko bi se zapil, ampak se nisem. Je pa res, da sem se umaknil v delo. Ali v sprehode in izlete z otrokom. Pa čeprav sem potem poslušal da se nič ne zanimam zanjo ampak samo za službo.
In potem nekajkrat ponoči pride v spalnico, da bi rada sexala. Pa mi preprosto ni bilo do tega. Najprej vpije name, me zmerja, potem pa čez dve ure pride z besedami ‘to mi pripada’. In sem gladko rekel ne. To ti ne pripada. Zame predpogoji za sex niso izpolnjeni.Na tak način ne morem. Pa čeprav sem moški.
Potem je rekla naj grem. Naj izginem. Najprej nisem mogel zaradi otroka. Ko se je zadeva ponovila (nisem štel, ampak je bilo več desetkrat), sem spakiral. Me je prišla nazaj prosit, naj se vrnem zaradi otroka. Sva imela resen pogovor in sem se vrnil.
Napaka. Čez dva meseca je bilo isto kot prej. S tem da se je občasno izmenjevalo naj izginem in pa da sama ne bo zmogla ter da otrok rabi očeta.
Potem se je v meni prelomilo. Odločil sem se da grem. V tem času sem spoznal drugo žensko. Začelo se je s pogovori. Sexala (še) nisva. Se pa zelo ujameva. V bistvu je energija čisto druga kot pri moji prvi. In ni Slovenka. Ne v takem, ne v drugačnem smislu.
Ženi sem povedal da imam drugo in da zdaj dokončno grem. Najprej je bilo vpitje. Obtoževanje. Potem zapeljevanje. Zdaj bi ona vsak dan. Sem rekel ne, se mi upira, fizično ne morem. Potem da imava lahko svobodno zvezo, da lahko delam kar hočem (hobiji, služba, ne pa tudi druge ženske), samo da ostanem. Ker finančno ne bo zmogla. Pa kako bo na starost. Pa kaj če zboli. In tako dalje.
Ampak sem se odločil da grem vseeno. Stanovanje ji prepustim v celoti, za otroka sem predlagal deljeno skrbništvo, od nje ne želim imeti finančno nič, če bo treba bom kaj pomagal, ampak želim živeti svoje življenje. Štartam praktično iz nule, ampak mi ni žal. Ker tisto prej je bil pekel.
Ko sem ji dokončno povedal da je konec, se je ponovila zgodba od prej. Nenadna želja po sexu je izginila. Spet je vpitje name in tudi na otroka. Zdaj zahteva naj počakam, da si uredi finančne zadeve in da šele potem grem. Da v sporazumno ločitev ne bo pristala. Da mi bo nagajala glede otroka. Sem rekel da bo to njena lastna odločitev in da se ne mislim spustit na ta nivo.
Zdaj si iščem stanovanje. Ona pa ima službo do večera. Za otroka po šoli in zvečer seveda skrbim jaz. Zato mi gre iskanje stanovanja bolj počasi. Je tudi poskrbela da imam bančni račun lepo počiščen. Tako da gre iskanje stanovanja še težje. Ampak sem odločen. To življenje se bo končalo tako ali drugače. Ampak ker nisem tak tip, da bi si sam kaj naredil, bom stisnil zobe in vseeno naredil korak stran od nje.
Verjetno bodo sedaj razni forumski psihologi ugotovili da sem za vse kriv sam. Da sem si podzavestno sam to nakopal. Mogoče. Ampak za rez sem se pa odločil vseeno. In ‘slovenke’ lahko delajo kar hočejo, zame je odločitev jasna. Ne ponovi moje napake. Prekini čim prej. In ko boš razmišljal o novi zvezi, glej čez mejo.
Spoštovani,
Zakon o preprečevanju nasilja v družini velja za vse, tako za ženske kot moške, zato se tudi moški, ki so žrtve nasilja, lahko obrnejo po pomoč na centre za socialno delo, policijo ter na nekatere nevladne organizacije (npr.: Društvo za nenasilno komunikacijo).
Lepo pozdravljeni,
Suzana Gliha Škufca, univ.dipl.soc.del.
Absolutno je treba biti kritičen do fizičnega nasilja moških do žensk. Tukaj ni kaj za razpravljati. Toda ne glede na to, bi bilo potrebno družbeno redefinirati pojem nasilja.
Tudi čustvene manipulacije (ženske obvladajo predvsem manipulacijo kjer moškemu vzbudijo občutek krivde) in postavljanje nad moškega pri vzgoji otrok (sin, hčerka, jaz kot mama vem, da je to kar ti jaz govorim, bolje zate, kot to, kar ti govori oče).
Sem lahko prištejemo tudi zlorabo moških, da ženske dosežejo svoje sebične cilje (otrok, finančna varnost, status …) – ko to imajo praviloma moškega postavijo v drugi plan. Poznamo tudi izsiljevanje skozi spolnost. Tovrstnih situacij je vsaj toliko kot je nasilja moških nad ženskami – verjetno pa še veliko več. Moški praviloma delujejo direktno, ženske indirektno.