nasilen partner?
jaz pa sem čisto drugačnega mnjenja..mislim da bi bilo treba slišati še drugo plat zgodbe..IN KOLIKO IN DO KATERE MEJE GA TI SPROVOCIRAŠ???
a nisi mogoče ena od tisith “ljubosumnic”ki tečnarijo in tečnarijo in na koncu dokler osebi dobesedno ne poči ne popustijo..in pol pa ohhh pa kakšen si ,skoraj bi me udaril,nasilnež…
pri meni je tako s fantom sva skupaj 6let ,venar ko poči ,ga čisto razumem zakaj ker tako ko znamo me ženske sprovocirat ,ne zna noben!pa ne da branim nasprotni spol,ampak včasih pa imamo res predolg jezik!!
v kolikor pa dvigne roke na tebe,pa je ze druga zgodba, takrat ti tudi jaz svetujem da gres cimprej. (samo porinit na posteljo,ze ni nasilje)
pa brez zamere,moje mnjenje..
Danes sem slučajno prvič na tem forumu, pa sem ugotovila, da se me še kako tiče.
Mihau, napisal ste, da je vprašanje ali je nekdo nasilen od začetka ali to postane kasneje. Ko bi vedeli da se zadnja dva dni sprašujem vsaj desetkrat na dan to. Sem po 14 letih ločena mati zdaj treh otrok. Prva dva otroka sta iz prvega zakona (bivši je našel sebi bolj sorodno dušo), hčerkica (4 mesece) pa je od zdajšnega partnerja. Na začetku vse čudovito, krasen do otrok, pozoren do mene,… Skupaj sva leto in pol. V tem času sva imela ene štiri večje prepire, ki so se končali z mojim molkom in ignoranco. Oba sva izredno trmasta. Vedno do sedaj sva se pogovorila in zadevo rešila, brez kakršnegakoli nasilja. Pred dvemi dnevi pa je šel čez mejo in me je z majico srednjega otroka udaril po glavi. Res moram priznati, da sem tudi jaz vztrajala na zadevi do onemoglosti, a se mi zdi da me za to nima nihče pravice udariti. Po tem je robantil še pred vhodom v stanovanje, tako da mi je dal precej dela da sem stojalo za čevlje in ostalo spravila v red. Moram takoj povedati, da nikoli ni bil nasilen do otrok in da jih praktično obožuje. Bila sem najprej tako šokirana, da sploh nisem prišla k sebi…pa še vedno nisem čisto dobra. Ves čas premišljujem, da če je to enkrat naredil, bo drugič še lažje?!
Zdaj spim v drugi sobi, jasno mu dam vedeti, da je šel preko vseh meja in da mu tega ne bom več dovolila. Pogovarjam se z njim toliko kolikor je nujno potrebno zaradi otrok. Pogovor o nastali situaciji pa še ni stekel in ga tudi jaz ne nameravam načeti. Ko bo storil ta korak, mu mislim jasno povedati, da naslednjič pokličem policijo, ker imam sebe in otroke toliko rada da se tega ne bom šla več.
Vprašanje je ali bo to kdaj še ponovil, ali pa je bilo to res sprovocirano od mene in je to zgolj osamljen primer?
LP, Sevin