Našel sorodno dušo
Gotovo boste rekli, ja saj to ja pa ja prima. Ampak ni tako. Pri 40-ih letih, po devetih letih zakona in otroku, je pa res že malo pozno.
Naj vam razložim zgodbo na kratko, če se bo dalo. Torej s svojo ženo sem bil skupaj kar 6 let preden sva se poročila. Prepričati sem se hotel, če je ona res zame, se pravi če je to moja sorodna duša. Seveda sem takrat mislil, da je tako. Po poroki sva ostala v hiši mojih staršev, po dveh letih pa povila otroka. Začela sva se spreminjati, oba. Na prvem mestu je bil seveda otrok, kar je še vedno.
Zveza se mi je zdela dobra, ne pa popolna. Nakar je sledil šok. Zvedel sem da me je žena prevarala. V času službene odsotnosti. In to kar nekajkrat, sicer z istim moškim, ampak…prevara je pravara.
Nisem vedel kaj storiti, bil sem popolnoma zbegan. Seveda sem se o tem z njo pogovoril. Med pogovorom mi je dejanje tudi priznala. Gotovo zato, ker sem jo imel rad, sem ji odpustil. Toda od takrat naprej težko najdem voljo, pogum, slo za odnos v postelji. Na začetku je bila ognjevita ljubimka kakor tudi sam. Sex obožujem, le moti me ker sem moral biti vedno jaz pobudnik za odnos. Torej se je zadeva precej ohladila.
V dobi računalništva, kjer obstajajo razni forumi in Facebooki, pa sem popolnoma naključno naletel na žensko mojih let. Sicer iz tujine, ampak po nekajdnevnem pogovoru, sem odkril, da je to moja sorodna duša. Takih občutkov nisem imel še v nobeni prejšnji zvezi. Glede na to, da me je žena že prevarala, nimam občutka krivde, res.
V sorodno dušo sem se zaljubil. Razmišljam s srcem in ne z razumom. Toda kako naj se odločim sedaj. V vsakem primeru bo nekdo trpel.
Kaj svetujete? Je imel kdo podobne težave?
Pri 40 pravljic ni več.
Najprej reši situacijo doma – menda se ne boš odločal na podlagi vtisa, ki si ga dobil prek računalnika? Pa veš, da se mnogi na netu kažejo v veliko boljši luči, kot so v resnici? Kaj pa, če ženski grozno smrdi iz ust, ti boš pa raztumbal svoj dom in zakon? Daj počasi spet vklopi možgane, no, preberi kakšno temo o teh internetnih romancah – ker verjemi, da tvoja zgodba ni dosti drugačna, predvsem pa se začni posvečati resničnim osebam v svoji bližini.
Ja, zdi se mi, da reči med vama z ženo niso dorečene. Nista razrešila problemov, ki so privedli do prevare in ti ji nikakor nisi odpustil. Potlačil si zamero, svoje občutke, morda tudi zaradi strahu pred izgubo, ker si bil nepripravljen postavljen pred dejstvo- takrat požremo vse, samo da ohranimo status quo. Mislim, da je šele sedaj prišlo vse za tabo… Še zmeraj pa nisi na tem, da bi začel stvari reševati, ampak se raje umikaš v svet sanj, kar takšna iluzorna zaljubljenost vsekakor je.
Pomisli malo- žensko si spoznal na medmrežju, je tujka… sta se že sploh osebno spoznala? Ne vem, no. Jaz imam občutek, da je ona le en tak varen pristan, pobeg pred stvarnostjo, pred tvojimi občutki ponižanosti, jeze, do katerih si vsekakor upravičen, glede na izdajo tvoje žene. Samo ne usmerjaš jih v pravo smer. Najprej se vrni na realna tla, razčisti stvari z ženo, morda tudi s pomočjo strokovnjaka, če drugače ne bo šlo, potem pa boš videl, ali ji sploh lahko dejansko odpustiš, ali lahko živiš s tem dejstvom, ali ne. Šele potem sprejemaj nadaljnje odločitve. Najbolje za vse je, če najprej zapremo ena vrata, šele nato odpremo druga.
Ljudje razočarani nad resničnostjo, začnejo z iluzijo “popravljati” svoj svet.
Resnična ljubezen je bližnje srečanje z drugim človeškim bitjem, ne pa omamljanje z iluzijo, zanosnimi občutki, ki jih sprožijo hormoni in adrenalin.
In še nasvet:
“Na starem ognjišču dobro počisti, preden na novem zakuriš!”
Lepo napisano, hvala. Glede odpuščanja – mogoče pa ji res nisem popolnoma odpustil. Jezi me tudi to, da misli, da je pri vsem tem ona žrtev, kljub prevari. Tule pa ne razumem ravno ženske. Imela je vsaj 5 izgovorov zakaj je to storila.
Res niso vrata popolnoma zaprta. Toda vedno sem sledil svojemu srci in sem se odločil, da bom stopil najprej skozi naslednja vrata, torej, da osebno spoznam žensko iz medmrežja. Mislim, da se bom potem lažje odločil kako in kaj.
V sedanjem času obstajajo razni pripomočki za komuniciranje prek neta, recimo Skype, kjer se da uporabljati tudi spletno kamero. Tako, da vtis je že pravi. Glede na to, da precej delam z ljudmi, sem se jih naučil tudi preceniti. Mogoče kaka povezava do take zgodbe?[/quote]
No, so tudi internetne zgodbe s srečnim koncem, celo dve razmeroma znani Slovenki sta se poročili po tem ključu, ampak kolikor vem, sta bili obe samski s počiščenimi starimi ognjišči. Podobnega hrepenenja se pa tukaj gor kar tare, v eni od tem sodeluješ tudi sam.
Aja, prek skypa ne moreš preveriti, če ženski morda ne smrdi iz ust 🙂 Pa saj veš, kaj mislim.
Cross man, poanta vsega je v tem, da ti res živiš v pravljicah, ki bi jih lahko po 40tem že prerasel. Zaljubljanje je utopija pa naj bo virtualno al pa čist realno v sodelavko v službi…. Življenje s partnerjem je nekaj drugega kot zaljubljanje, je ljubezen. Te razlike ne razumejo ponavadi najstniki, pa tisti sredi 20tih, z dvakratnikom let na hrbtu pa bi bili lahko že tako zreli, da bi vedeli, da je potrenbo človeka zelo dobro spoznat (no tudi jaz sem srečala “dušo dvojčico” po internetu, že pred 3,5 leti in zanimivo, še vedno ga tako gledam, tudi v reali, čeprav še vendo nisem prepričana ali bi bila lahko tudi partnerja, saj razen pogovarjanja nisva naredila nič konkretnega 🙂 česar pa je polno partnersko dnevno žviljenje).
Moj nasvet, nehaj bežat v utopijo in virtualo. Sooči se s težko domačo situacijo, za katero nisi čisto sam kriv (prevarantka ima gotovo večji delež krivde) in razmisli, popolnoma neodvisno od tvoje virtualne duše dvojčice, ali te sedanje življenje z ženo zadovoljuje in kakšno bi moralo biti, da bi te zadovoljevalo. Morda prekini vse odnose z virtualno priajteljico in vse nadaljne spoznavanje za kakšne pol leta, da si zbistriš um in ugotoviš kaj bi rad. Pol leta ni nič proti desetletjem! Nehaj živet instant prehitro žviljenje, ker je brez veze, gradnja odnosov potrebuje svoj čas.
Res ne vem kaj je narobej, če najprej poslušaš kaj ti veleva srce. Monica hvala za spodbudo.
V kratkem se srečava, potem pa razmišljam naprej. Se mi ne zdi ravno dobro za psiho o vsem razmišljati na dolgo in široko. Enostavno narediš tako kot ti tisti trenutek veleva srce. Tisti, ki razmišljajo na dolgo in široko pa mi delujejo nekako zakrneli.
To je moje mišljenje. Je pa zanimivo, da je tema malce spremenila smer. TD mi lahko poveš kaj več – mail?
Koliko sem na hitro preletela, ste pa nekako vsi pozabili,da je tukaj še otrok…Cross man, čisto nič ni narobe, če si našel žensko, ki ti je všeč, a na tvojem mestu, bi razčistila z ženo doma ( kljub njeni prevari ), že zaradi otroka, ker ste družina in da bo slednji tisti, ki bo najmanj trpel. Ne pa, da zdaj na koncu varata oba, igrate sliko srečne družine, nihče pa se ne zmeni kaj čuti otrok, za katerega se mi zdi, da popolnoma postranska stvar. Na žalost nista več sama, zato se ne moreš ravnati samo po tem, kar ti veleva srce ampak tudi razum.
Vso srečo !