Vsem, ki ste mi pomagali z nasveti in vašim mnenjem pod temo “prosim vaše mnenje” , se še enkrat iskreno zahvaljujem, obenem tudi vam gospa Petra in gospa Francka, ker so mi spodbudne besede o tem, da vsak približno pozna svojega otroka in zato ve česa je zmožen, kaj zna narediti zelo pomagale.

Po tisti “kritični” oceni v razvojni , smo sedaj dobili tudi mnanje dr. Neubaverja -sina spremlja že od vsega začetka, toda sedaj je prvič povedal bolj natančno, kako kaže.
Sicer ga je ocenil z RQ 60-groba motorika (določene stvari so za starost 8 mesecev, ene pa za nekje 6’5 oz.7 mesecev) in s tem sem zelo zadovoljna, ravno tako pa tudi dr.Neubaver, ki je rekel, da to kar je moj sin do sedaj dosegel je ogromno (glede na to, kaj je preživel, ker je baje ostalo zelo malo zdravih nevronov), ni si mislil, da bo tako velik napredek- mislil je na pol manjšega.

Naj povem tudi to, da je na tej kontroli, moj sin , prvič teko zelo lepo gledal zdravnico-ves čas, ki ga je pregledala, da sem bila jaz šokirana, pa tudi njegovo sodelovanje je bilo izjemno, še sedaj ne morem vrjeti, da je tako lepo sodeloval in končno res pokazal tisto kar zna.
Sedaj je dr.Neubaver tudi prvič “povedal” oz. rekel je da če bo tako lepo napredoval, bo verjetno do drugega leta shodil. Sedaj drugače gornji del hrbta že zelo lepo drži, tako da mislim, da bi moral kmalu sedeti.

Po tisti “drami” je bila ta kontrola pravi balzam za useša, sicer vem, da naju čaka še veliko dela, toda ta potrditev o njegov napredek in to, da je to tudi nekdo od “višjih” (oz.priznanih zdravnikov) videl mi je vlilo nek nov zagon, neko novo energijo (se od včeraj kar sama sebi smejim, ker ne vem, kako naj drugače pokažem veselje ob tem).

To sem napisala zato, da bi tudi druge mamice zaupale svojim občutkom, intuiciji, res je to velikokrat zeloooo težko, ker se vedno najde nekdo, ki te “zabije in pribije” nazaj, in verjetno se bom tudi jaz še srečevala s tem, sam sedaj vem, da moje intuicije niso za “staro šaro”, zato bom poskusila biti bolj odločna pri stvareh, za kere vem, da imam vsaj malo prav, obenem pa se bom “borila” da bi osebe, ki bi ti morale pomagati( kot je soc, delavka), da bi spoznale, da ta pristop ni pravi, da ga MORAJO spremeniti, kajti s takim odnosom ne pomagajo nobenemu, kvečjemu škodujejo.

Vsem še enkrat hvala
Lp

Ancika,

sem vesela, da ste vaše veselje delili z nami.

Držim pesti. Oglasite se še kaj, kako napredujeta in kako se imata z vašim sončkom!

Lep pozdrav, Petra

Bravo!!! Svet je takoj veliko lepši, a ne, ko te en tako pohvali. Pa še nov zagon dobiš. Poročaj še naprej.
T.

AnCiKa,

vesela sem vašega ponovnega zaupanja vase in v sina.

Iz pisma čutim, da ste ob doživeti izkušnji postali močnejši in samozavestnejši. Veliko ste “čutili”, razmišljali in se pogovarjali z znanimi in neznanimi ljudmi. Iz vaše izkušnje se mi ponovno potrjuje kako pomembna je medsebojna komunikacija in medsebojna podpora kadar je kdorkoli v stiski. Pomešajo se čustva, misli in skrbi in človek postane tako zelo ranljiv.

Lepo vas je slišati zu na forumu (in še posebej vašim doma, takrat ko iz srca smejete)

Ne glede na to, kaj boste ob različnih pregledih še doživljali vas bo ravno ta izkušnja “vedno znova postavila na noge” in prepričana sem, da ravno takšno veselo, sproščeno, močno in samozavestno mamo potrebuje vaš sin.

Lep pozdrav,
Francka