Narcistični oče
Pozdravljeni,
potrebujem pomoč, sicer sem prebrala že ogromno tujih člankov o tem pa vseeno. Bivši partner s katerim imam dva majhna otroka je NOM. Agresiven ni, pravzaprav zelo rad da za otroke jima kupi kaj, tudi meni redno lepo vse plačuje. Živi z drugo žensko s katero sem ga zasačila – zdi se mi da bolj po sili saj si je že najel drugo stanovanje vendar še vedno živi pri njej.
Zanimivo je, da ker potrebujem pomoč zjutraj pri prevozu v vrtec mi vsako jutro pride zelo zgodaj in pomaga pri prevozu, to pomeni da se zbudi več kot dve uri prej kot bi mu bilo treba.
Pišem zmedeno, ker sem sama res zmedena okoli vsega. Ali je samo tako nezrel ali je res narcis, ker kolikor berem zasledim veliko tega kar imajo narcisi pa vseeno se mi zdi da ima malo srca.
Moja glavna skrb sta otroka zdaj. Eno leto je vsak drug vikend hodil k nam domov in ju imel pri nas doma v hiši ki sva jo zgradila, kjer zaenkrat ostajamo z otroci. Zdaj bi ju naj odpeljal v novo stanovanje, kjer bo sam z njima. Vem da škodoval jima tako ne bi, samo skrbi me ta način narcistični da bi si ju podredil, da bi želela živeti samo z njim in ne menoj…da bi z njima manipuliral, ker vem da želi da je sin v vsem najboljši in tudi to, da ne bo sin imnel kakšnih trvm zaradi tega.
Kolikor berem so narcisi res grozna bitja brez srca, jaz njega vidim kot da vsaj nekaj srca ima potem pa se vprašam ali ne manipulira spet samo z menoj.
Upam da mi bo znal kdo svetovati…hvala!
Spoštovana Žaza,
ko čitam vaš dopis tudi jaz ne vidim podobnosti mojemu NOM partnerju. Moj ne bi redno plačeval ničesar, že celo življenje uporablja vse mogoče izgovore, da denar ostane v njegovem žepu. Tisto, kar ustvarja, ustvarja zase in iz njegovih osebnih potreb. Ko se gre za otroka je zadeva ista. Sedaj ko otrok služi sam svoj denar se pa še čuti manj odgovornega zanj. Čeprav tudi prej ni imel zanimanja kaj rabi. Kupil mu je le tisto, kar je lahko na veliko pokazal pred drugimi (ne otrok, ampak on sam).
Nudenje pomoči pri prevozu je ista zadeva. Nikoli se ni čutil odgovornega za noben prevoz- ne na karšnekoli vaje, ne k prijateljem, v vrtec ali v šolo…Bila je potrebna posebna prošnja in moledovanje, da je vskočil, ko jaz nisem mogla. In to v zakonu-v skupnosti, kjer naj bi se počutili in delovali kot družina. Da bi se pa dve uri prej vstajal??!! Mislim, da se to ni pripetilo niti enkrat! On si je vedno “dopovedoval” (ne samo sebi, ampak tudi meni), da je njegova pravica, da se naspi, ker mora v službo (kot, da jaz nisem hodila…), da ponoči ne vstaja tudi ne ob vikendih in gre po otroka na kakšno zabavo… Njegove potrebe so bile za nas vse zakon, ki ga je bilo potrebno spoštovati.
Kaj bi naredila na vašem mestu? Kot vam je ponudila odgovor ga.dr.Zalokar. Opišite na dolgo in široko kako sta delovala, kaj vse se je dogajalo med vama, kako ste ga našli v simptomih NOM ali MOM… Verjamem, da boste tako prejeli najboljše nasvete na vaše vprašanje in še veliko več k temu. Morda tudi novo spoznanje. Želim vam vse dobro.
Lp,
Saj to me zmoti, da ne vem na čem sem, ker take stvari naj narcis ne bi počeli. Zgodba je taka, da me je ko sva se spoznala res zbombardiral z vso pozornostjo, kasneje je ta pozornost upadala jaz sem skrbela za njega kot za majhnega otroka, nič nisem komplicirala z izhodi, ki jih je imel naredila še več kot je zahteval. Rodil se je prvi otrok, vsaj jaz nisem čutila nekih sprememb, ni bil veliko z nama ampak sem ti povezovala tudi z delom saj sva odprla podjetje ki je bilo zelo uspešno. Po porodu obeh otrok me je samo pripeljal domov in potem šel na svoje aktivnosti, ni ostal prvi dan doma z nami recimo…potem sem ga enkrat zasačila da si piše z drugo žensko od takrat naprej je šlo vse navzdol…ker sem dvomila v njega (prej sem 100% zaupala) je še več izostajal od doma, za otroka mu ni bilo mar nikoli nekaj veliko, prihajal je ob treh zjuraj domov med tednom, pred mano brisal smse in me prepričeval da jih ni – pa sem videla da jih je. potem je hotel iti po porodu stran ker naj bi potreboval mir, vlekel me je iz ene skrajnosti v drugo, no na koncu nisem več zdržala pritiskov in ga proisl da oddide iz najine hiše (za katero smatra da jo je zgradil sam – jaz sem orišla k njemu ko je bila hiša pozidana vse ostalo naprej sva delala skupaj z ogrooomnooo moje pomoči). NO potem sem ga zasačil s to žensko katero sem sumila, tudi ona je imela zaročenca od prej in sta bila na nek način primorana ostati skupaj, saj sam ne zna bit. Po čem sklepam da je narcis po vseh stošnjah ki sem jih dala skozi, po tem ker je res videl samo sebe (mogoče odtenek tudi nas in to je tisto česar ne razumem), ker rabi ogrooomno pozornosti s strani vseh ljudi, biti mora najbojši najlepši, menjuje stvari za nove saj se jih hitro naveliča…predvsem LAŽE. In skrbi me, da je spoznal kaj je naredil njegova nova ženska ima tudi motnjo hladno srce vidi samo sebe in denar, torej od nje ne dobi ničesar razen seksa. Predvidevam da vse te stvari počne le za to, da bi se nam približal daj je zaradi tega kar je naredil izgubil vse prijatelje in tudi vso ožjo družino. TOrej nima nikogar.Ali je možno, da narcisi pa le imajo malo srca? Ker napisal mi je pa da otrokoma ne bo nikoli nič manjkalo, da želi da js kot mama otrok in otroci ostanemo v hiši – ali je to le zato, da ima kontrolo nad nami, da si ne morem pripeljati nekoč novega partnerja domov?
Ogromno stvari je, med drugim tudi to, da me takrat ko se je zaljubil v to žensko sploh ni viedl ravnoi sem rodila in trpela komaj preživela, shujšala izgubila mleko…prosila ga pa me ni uslišal…Težko pišem o vsem tem, ker če si pomislim da ni narcis pomislim na opcijo da bi prišel nazaj. In on prizna da je naredil največjo napako ker je izgubil družino. Ampak še vedno pa živi z njo ne gre stran se je izogiba hodi pozno domov in zjutraj zgodaj krene ampak še vedno je tam…pravi sicer da zdaj si je vzel eno stanovanje v najem da bo tam sam stanoval oz z otroci ko ju bo imel. Do zdaj je hodil vsak drug viken k nam v hišo in bil z njima pri nas…sej nevem kak dan se mi zdi da mi bo glavo razneslo…
Pozdravljena Žaza,
tokrat bi vam še na kratko odgovorila. Glede simptomov ne vem ali govorijo v prid motnje, neke podobnosti so, vendar obstaja tukaj tudi ali… Ko človek tako bere razne zgodbe, bi se našli nekje v njih- ali je to motnja, ali strah pred obveznostmi in želja po lagodnem življenju, ali kaj drugo, ne vem.
Če bi vam bila opcija, da se partner vrne, pa mislim, da ga lahko dokaj hitro razkrijete. Vsaj jaz sem imela v začetku to izkušnjo- ko sem dejansko preizkušala kako tiktaka taka oseba… Vprašala sem ga kaj želi on narediti, kaj lahko on prispeva k temu, da bi se najin odnos izboljšal. To vprašanje sem izpostavila res velikokrat- z razponi vmes, dejansko že veliko prej, ko še nisem vedela za NOM. Njegov odgovor je že leta vedno isti- in to resnično vedno: postavil mi je proti vprašanje: kaj bom pa jaz naredila, da nama bo šlo bolje. In tale “vedno jaz tista, ki mora nekaj spremeniti” je zame jasen pokazatelj, da pri njem stvari niso pošlihtane realno in da partner nima samovpogleda v sebe. Pri sebi ne vidi nobenih slabosti, vidi se kot najboljši partner na svetu. Še zdaj se mi dozdeva, da je prepričan, da se bom vrnila, ker boljšega po njegovem ne bom našla :)…
Mi je pa tudi vmes že rekel, da mu je žal, da obžaluje, da je vse tako. Tole sem seveda sprejela tako, kot misli takšna oseba: kot manipulacijo z menoj. Sem jo pa preverila in mu nato tudi obrazložila, kar sem ugotovila. Ob primerni priložnosti sem ga torej prosila naj mi obrazloži kaj točno obžaluje, katera njegova dejanja? Seveda je prišel spet splošen odgovor, da pač obžaluje, kaj konkretno to je pa ni znal opisati z besedami. Torej: če ne obžaluješ svojih dejanj, potem ni možnosti za neko izboljšanje, saj so vsa tvoja dejanja čisto o.k. Po drugi strani bi se oseba NOM s prevzemom katerekoli krivde na sebe tako rekoč postavila v vlogo nekoga, ki dela napake, ki je manjvredna, ki ni popolna. In tukaj tiči zajec- takšna oseba ne bo nikoli prevzela nobene krivde na sebe, ker mu njegova veličastna samopodoba in tudi krhka notranjost tega ne dovoljujeta.
Morda vam bo zapisano kaj v pomoč. Drugače pa se trudite morda širše raziskati to tematiko. Pogovor nikoli ne škoduje, z njim in s primerno literaturo lahko razčistite marsikaj.
Vse dobro in lp,
Pozdravljeni,
Predvsem vam predlagam da z bivšim, če tega še nista uredila, formalno uredita stike otrok z vama, potem pa poskušajte bivšemu dati priložnost v teh formalnih okvirih in boste videli ali bo manipuliral ali kako drugače nase vlekel otroke. Glede tega ali je MOM bi težko rekli, pa to še ne pomeni, da ni, vseeno pa lahko da so razlogi njegovega delovanja čisto nekaj drugega.
Vsekakor si pa bivši, kot oče vajinih otrok zasluži biti oče, saj tega dejstva ne more nič spremeniti, pa če tudi je ta oseba MOM/NOM. Dajte mu priložnost, pa boste videli. Še prej pa imejta nek skupen formalen dogovor!
Pa srečno!
Mogoče ja, mogoče pa ne.
Verjamem pa, da v takih situacijah NOM/MOM ni lahko. Ampak, kot tukaj eni na forumu pravijo, eni tudi znajo z njimi shajati pa če so še vedno skupaj ali pa narazen. Otroci so pa dejstvo, tega spreminjati ne gre, seveda pa če manipulirajo in jih vlečejo nase je razlog z skrb vsekakor na mestu.
Kolikor sem jaz razumel, se ti odnosi sedaj šele na novo vzpostavljajo. Zatorej, tudi moj predlog tak kot je. Odločitev je pa še vedno stvar posameznika/ce.
Srečno.
Pozdravljeni, v kolikor imamo opravka z osebo z ugotovljeno MOM ali NOM, z njo zagotovo ni moč vzpostaviti konstruktivnega, zrelega in čustveno izpopolnjenega odnosa – razen v primerih, ko oseba SAMA zazna in prizna težave, s katerimi se sooča in se vključi v dolgoletno zdravljenje (več kot 5 let). . Novejše raziskave izkazujejo pozitivne učinke zdravljenja MOM, terja pa res veliko truda, napora, vztrajnosti, potrpežljivosti in discipline tako MOM kot njegove okolice, svojcev. Za osebe z MOM je značilno, da terapijo prekinjajo (občasno ali dokončno), zelo nihajo ipd., določeni posamezniki pa zdržijo do konca. Otroci v družinah, kjer ima eden ali celo oba starša značilnosti MOM ali NOM so podvrženi številnim neugodnim, usodnim vplivom, ki onemogočajo izgradnjo zdrave osebnosti, ob ločitvenem postopku staršev pa najpogosteje postanejo OBJEKT obračunavanj, manipulacij, grdih spletk ipd., kar jih dokazano zaznamuje za celo življenje. Otroke bi bilo potrebno škodljivim vplivom grdih ločitvenih bitk nemudoma odtegniti – starše pa, tako kot poznajo evropsko primerljive države, napotiti na obvezen trening spoštljive komunikacije, zdravega starševstva, po potrebi OBVEZNEGA zdravljenja….po mojem mnenju je povsem neodgovorno otrokom dodeljevati stike z osebo, ki žali, ponižuje, zlorabi, grozi ipd. drugemu roditelju, ker bodo le-tega deležni tudi otroci. Otroci postanejo žrtve in sredstvo za dosego ciljev motenega roditelja. To ni več starš – temveč maščevalec, agresor. Potrebno je pokreniti vse ukrepe, da se otroke zaščiti. Ne glede na to, da gre za biološkega očeta ali mamo – to ni starš v PRAVEM pomenu besede.
Okolica MOM doživlja kot kontroverzne osebe s pogostimi izbruhi jeze, besa, joka, močnim nihanjem razpoloženja iz evforije v globoko razočaranje in podobno.
Ljudje z mejno osebnostno motnjo se namreč najpogosteje pritožujejo nad depresivnostjo, hudo anksioznostjo, občutkom praznine in nesmisla, težavami z obvladovanjem čustvenih izbruhov ter nad telesnimi težavami psihičnega izvora. Psihoterapevti ločijo tri skupine mejnih osebnostnih motenj, in sicer borderline, narcistično in shizoidno. ”Bordeline osebnostnih motenj naj bi bilo v populaciji 4–6 odstotkov, narcističnih celo do 10 odstotkov, glede shizoidnih pa so mnenja različna. Dolgo je veljalo, da je ta motnja relativno redka, novejša spoznanja pa pravijo, da naj bi bila skoraj polovica osebnostnih motenj shizoidnega izvora,” pojasnjuje npr. psihologinja dr. sci. Andreja Pšeničny ki tudi dodaja, da celo strokovnjaki včasih težko ločijo med posameznimi osebnostnimi motnjami, saj se značilnosti pogosto prekrivajo ali se pri posamezniku pojavlja t. i. mešana osebnostna motnja, na primer shizoidno-narcistična ali borderline-narcistična.
Res je neodgovorno puščati otroke odraščati v primežu kontroverznih vplivov, ki jih usodno zaznamujejo in se kasneje v odraslosti pogosto soočajo z resnimi psihosocialnimi težavami, tudi duševnimi motnjami.
Lep preostanek nedelje vam želim, Leonida
Pozdravljeni,
hvala vsem za odgovore, še sama se lovim torej oče definitivno ima motnje, otrok mi tudi prizna da mu kaj reče kadar sta pri njemu, torej v smislu ati je tak sam in ga je strah in ati ima boljše stanovanje kot mami…Mene obtožuje da psihično uničujem otroka. Stike imamo vsak drug vikend in sredo popoldne zdaj zahteva še podeneljke…v resnici bi res res potrebovala pomoč da se z nekom pogovorim, ki pozna te ljudi da mi svetuje kako komunicirat res se trudim za otroke vse najbolše ne želim da jih to zaznamuje komaj še živim od vseh skrbi ne zaupam mu. Skrbi me in vse kaže na to, da ju želi k sebi povlečt dokazov za to pa seveda nimam…obupana sem sploh ko preberem kaj takega da jima s tem ko ju ima on za stike škodujem. Včasih se mi zdi da ne bom zmogla vseh pritiskov, tudi on ima še veliko kontrolo nad menoj.
Pozdravjena, Chagall. Priznam, da o tovrstni “mešanici” še nisem razmišljala, tudi s poimenovanjem tovrstne motnje se še nisem srečala – v praksi predvsem srečujemo izraze mešana osebnostna motnja. To nam pove, da je pred nami posameznik s simptomi najmanj dveh osebnostnih motenj – simptomi različnih osebnostnih motenj se namreč lahko sopojavljajo skupaj – se pa ne mešajo skupaj simptomi prav vseh osebnostnih motenj -odvisno je namreč, za kateri tip OM gre. Po Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, 5. izdaja (DSM-5) se osebnostne motnje namreč porazdelijo v naslednje skupine (cluster):
– klaster A: paranoična osebnostna motnja, shizoidna osebnostna motnja, shizotipske osebnostne motnje;
– klaster B: antisocialna osebnostna motnja, borderline osebnostna motnja, histrionična osebnostna motnja, narcistična osebnostna motnja;
– klaster C: izogibajoča osebnostna motnja, odvisnostna motnja osebnosti, obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja).
Kot vidite sta shizoidna OM in narcistična OM v različnih skupinah.
Za klaster A (shizoidna OM) je značilno nenavadno in čudaško ekscentrično vedenje. Prav za shizoidno OM je značilno pomanjkanje zanimanja za socialne odnose, težnja po samotnem ali zaščitenem življenjskem slogu, zaprtost, čustvena hladnost, distanciranost in apatija.Za ljudi s to motnjo velja, da se težko približajo in navezujejo na druge – imajo pa pisan in bogat notranji domišljijski svet. Ljudje s to OM čutijo široko paleto čustev. vendar so pridušena, šibka, čustveni afekti niso močni -lahko sicer gradijo čustvene odnose, vendar so dokaj šibki. Veljajo za samotarje, ki se bolje počutijo same kot z drugimi.. Pogosto se izogibajo intimnim in neposrednim stikom (čeprav lahko v svoji notranjosti po tem hrepenijo in fantazirajo). Skoraj nikomur ne zaupajo.Iščejo načine kako ohraniti varno razdaljo od drugih ljudi – obramba pred prizadetostjo. V populaciji cca 3-5 %.
Za motnje iz klastra B (narcistična osebnostna motnja) pa je značilno dramatično, pretirano čustveno in blodeče vedenje. NOM med drugimi simptomi najbolje prepoznamo po pretirani občutljivosti na kritiko,izredno močni potrebi po občudovanju in po pomanjkljivem razumevanju čustev drugih. Svoj pogled na svet jemlje kot edini pravilen in dober.V površnih stikih se ti ljudje zdijo pozorni in razumevajoči, pogosto so zelo zabavni in na pogled zelo samozavestni,njihova maska je skorajda popolna – kako nepristna je ta zunanja podoba, pa kaže njihova dvoličnost v odnosih. V populaciji cca 11%.
Narcistična osebnostna motnja ima visoko stopnjo soobolevnosti z drugimi duševnimi motnjami. Osebe s to motnjo so nagnjene k depresivnim epizodam in anksioznosti. Poleg tega je ta motnja povezana z bipolarno motnjo, anoreksijo in zlorabami psihoaktivnih snovi, zlasti kokaina. Povezana utegne biti tudi z drugimi osebnostnimi motnjami (histrionična, borderline, antisocialna in paranoidna motnja), kot vidite, povezanosti s shizoidno OM stroka ne omenja.
Podobne motnje:
Borderline in narcistična osebnostna motnja sta si podobni po nenehni potrebi po pozornosti, čustveni nestabilnosti in nepredvidljivem vedenju. Toda oseba z narcistično motnjo ima veliko večji občutek grandioznosti ter zahteva več pozornosti in občudovanja, vendar pa se ne zateka k samopoškodbenemu vedenju. Oseba z borderline motnjo ima manj stabilen občutek sebe.
Antisocialna in narcistična osebnostna motnja sta si podobni po neupoštevanju potreb in občutkov drugih, brezobzirnosti, površinskosti ter pomanjkanju empatije. V nasprotju z narcističnimi posamezniki osebe z antisocialno motnjo pogosto kršijo zakone, so fizično agresivne in že v otroštvu kažejo opazne vedenjske motnje, medtem ko so osebe z narcistično motnjo bolj grandiozne in arogantne. Nekateri strokovnjaki menijo, da je antisocialna motnja zgolj skrajna oblika narcistične motnje oziroma da je narcistična motnja jedro antisocialne. Drugi ugotavljajo, da se ti motnji razlikujeta po občutkih strahu. Osebe z antisocialno motnjo strahu ne občutijo v tolikšni meri kot večina ljudi, zato ne oblikuje njihovega ravnanja. Na drugi strani naj bi bile osebe z narcistično motnjo na strah celo preobčutljive (denimo strah pred neuspehom) oziroma naj bi imele oslabljeno zmogljivost za njegovo prenašanje in predelovanje. Zato naj bi se s svojim vedenjem skušale usmerjati stran od morebitnih sprožilcev strahu, torej v smeri varnosti.
Tako za histrionično kot za narcistično osebnostno motnjo je značilno iskanje pozornosti, vendar osebe z narcistično motnjo sočasno iščejo tudi odobravanje in občudovanje. Osebe s histrionično motnjo so čustveno odzivnejše in toplejše, medtem ko se osebe z narcistično motnjo zdijo hladne in neosebne.
Osebe z obsesivno-kompulzivno osebnostno motnjo se trudijo doseči popolnost (perfekcionizem) in verjamejo, da so edine, ki to zmorejo. Toda v nasprotju z narcistično motnjo so bolj samokritične in se veliko bolj zavedajo svojih pomanjkljivosti in napak.
Ker je o simptomih NOM ipd…na tem portalu že zelo veliko napisanega, se bom usmerila na simptomatiko shizoidne OM:
Simptomi osebe s shizoidno osebnostno motnjo
Pomembno: osebe SOM so videti nedostopne in si življenje uredijo tako, da imajo zelo malo stikov z drugimi ljudmi. Mnoge med njimi se nikoli ne poročijo ali pa kot odrasle živijo s starši. Med druge simptome spadajo še:
• čustvena hladnost ali vzvišenost,
• samozadostnost,
• brezbrižnost do pohval/kritike in čustev drugih,
• bližnje prijateljstvo z največ eno ali dvema osebama, vključno z družinskimi člani,
• socialni umik ali nenehno izogibanje socialnim dejavnostim,
• neintenzivna čustva ali omejeno izražanje občutkov,
• nezmožnost doživljanja veselja (anhedonija),
• splošen občutek nelagodja ali nemir (disforija),
• redkobesednost,
• sanjarjenje in/ali živahne fantazije, na splošno bogato notranje življenje,
• disociacije ali depersonalizacije,
• izogibanje očesnemu stiku,
• pomanjkanje motivacije in vztrajnosti,
• izbira delovnega mesta in dejavnosti, pri katerih so lahko sami,
• morebitna manjša učinkovitost v šoli ali na delovnem mestu.
Če pa pogledamo še klinične kriterije, pa morajo biti prisotni morajo biti najmanj štirje od naslednjih:
1. Nimajo želje po bližnjih odnosih in ne uživajo v njih, vključno z odnosi z družinskimi člani.
2. Skoraj vedno izberejo individualne dejavnosti.
3. Imajo malo ali nič zanimanja za spolne izkušnje z drugo osebo.
4. Ugodje doživljajo samo v redkih dejavnostih, če sploh.
5. Nimajo bližnjih prijateljev ali oseb, ki bi se jim zaupali, z izjemo sorodnikov v prvem kolenu.
6. Zdijo se ravnodušni do pohvale ali kritike drugih.
7. Kažejo čustveno hladnost, ravnodušnost ali splitven afekt.
Več raziskav je potrdilo veliko podobnost med shizoidno osebnostno motnjo in izogibajočim stilom navezanosti. Razlika je v tem, da se osebe s shizoidno motnjo izogibajo socialnim stikom, ker jih ne zanimajo, medtem ko si tisti z izogibajočim stilom navezanosti utegnejo stikov želeti, izogibajo pa se le intimnosti.
Partnerstvo s shizoidno OM je obarvano s čustveno hladnostjo. Partnerji oseb s to motnjo imajo zmedene občutke – včasih se počutijo kot da so v zvezi, včasih se počutijo da niso v zvezi. Shizoidna oseba sicer izkazuje zanimanje za partnerja, vendar je tudi navzven očitno da zvezi ni predan, kar seveda občuti tudi partner – partner močno občuti čustveno odsotnost, kot tudi pomanjkanje partnerjeve navezave nanj. Če skušamo od shizoidne OM dobiti zagotovilo pripadnosti,ljubezni….rečejo, da saj govorijo o tem njihova dejanja, da ne rabijo besed za to…dejanja pa so zelo medla, mlačna, neizrazita. Obnašajo pa se kot da je zveza nekaj samoumevnega, enako pričakujejo od pratnerja.
Partnerji oseb z shizoidno OM nikdar ne vedo natanko, pri čem so. Ker se ob tem seveda počutijo negotovi, posledično zelo pogosto začnejo iskati dokazila o ljubezni, to pa shizoidni partner doživlja kot pritisk, zato se še bolj umika, postane besedno napadalen ali pa prekine stik.
Ker pa so senzibilni in ker dajejo vtis samostojnosti, so umirjeni, razmišljujoči, intelektualni in brez predsodkov, povrhu pa so navadno tudi naklonjeni živalim (zlasti mačkam), na prvi pogled delujejo kot varen in miren pristan. Vendar ne za dolgo, kmalu se izkaže, da so lahko izrazito občutljivi, celo preobčutljivi na vsako spremembo ali novo/drugačno zahtevo. Njihova samostojnost se postopoma izkaže kot samozadostnost, saj so znani po tem, da o svojih načrtih partnerja zgolj seznanjajo, ne da bi jih predhodno uskladili s partnerjem. Čustveni izbruhi so jim tuji, na drugi strani pa je njihovo izražanje čustev naklonjenosti izjemno, izjemno redko. Bližine se izredno bojijo, zato se ji posledično umikajo, so na distanci, občutimo njihovo distanciranost. Osebe s shizoidno OM so zelo nedružabni, občasno lahko dobimo občutek, da ljudi prav sovražijo. V resnici se varneje navezujejo na živali kot na ljudi.
Upam da je razlika med SOM in NOM razumljiva in da si lahko nazorno predstavljamo, kako te osebe delujejo navzven, kot tudi razumemo njihovo notranje doživljanje.
Psihiater Miklavž Kušej ugotavlja, da je vsakem od nas nekaj tistih elementov, ki so pri osebnostni motenosti najbolj moteči. Vendar gre pri meji med normalnim in patološkim za količinsko razmerje, za to, koliko motečega je v nas oziroma kako so posamezne lastnosti med seboj usklajene. Definicija pravi, da lahko osebnostno motnjo opredelimo kot skrajno poudarjenost nekaterih osebnostnih potez, da skratka nekaj »štrli« iz medsebojnega razmerja. Poudarjene osebnostne poteze so bolj ali manj trajne in nespremenljive, zaradi njih pa so človekovo vedenje, mišljenje in čustvovanje oteženi in povezani s težavami v odnosih s soljudmi in družbo. Včasih pri tem trpita oba, tako prizadeti kot okolica, vendar je pri psihopatiji pogosteje okolica tista, ki trpi. Saj že sam izraz psihopatija pove, kako je s to stvarjo: beseda je namreč sestavljena iz besedic psihe, ki pomeni duševnost, in patein, trpeti.
Zato nam vsem skupaj želim en prekrasen vikend in res čim manj trpljenja, Leonida