Pozdravljeni,
sem prvič noseča in nekje na polovici nosečnosti. Vedno sem mislila, da hočem porod preživeti kar z najmanj bolečinami, potem pa sem se malce izobrazila o tem, kako porod sploh poteka, veliko znanja pa so mi predale tudi sorodnice, ki otroke že imajo. Zdaj moj prvi strah sploh ni porodna bolečina (vem, da je to lahko govoriti, če nisi še nikoli rodil 🙂 ). Želim si čim bolj naravnega poroda in upam, da bom dovolj pogumna, da ga bom tudi zdržala.

Skratka, moje vprašanje je naslednje: S svojimi “naravnimi” željami se kar bojim iti v porodnišnico, saj se mi zdi, da ko si enkrat tam, sploh nimaš neke izbire in vse poteka mimo tebe. Zanima me, kakšno je dejansko stanje v porodnišnicah in koliko sploh upoštevajo take želje, ali samo zamahnejo z roko in te priklopijo na infuzijo, predrejo mehurje, prerežejo presredek in fertik.

Sama si na žalost ne morem privoščiti kakšnega hudega nadstandarda, ampak vseeno ne želim klasičnega bolnišničnega poroda, zato me zanimajo izkušnje tistih, ki so imele podobne želje kot jaz. (Sploh v Postojnski porodnišnici)

lp, M.

Rodila sem v Novem mestu. Do babice sem pristopila sproščeno, nisem je posiljevala z “naravnimi” željami, čeprav sem si želela čim manj posegov, ves čas sem se trudila za odprto komunikacijo. Odlično sva se razumeli in porod je bil zame čudovita izkušnja.
Naj te potolažim, da takrat, ko rojevaš, kaj hitro pozabiš na nekatera svoja načela. Po 9 urah popadkov in neodpiranja sem skoraj na kolenih prosila za oksitocin (umetne popadke). Po uri delovanja oksitocina sem bila presrečna, da so mi ponudili injekcijo analgetika. Še za epiziotomijo sem prepričana, da je bila povsem upravičena. Bila pa je tako elegantno izvedena in profesionalno zašita, da me takrat ni nič bolelo, danes pa sploh ne vem, da sem kdajkoli kaj imela. Imela pa sem menda največjo rano na oddelku in zaskrbljeno so mi ponujali led, češ da bo manj bolelo. Pa me ni sploh nič bolelo! 🙂
Mislim, da je ključnega pomena tvoj pristop in tvoja pripravljenost za sodelovanje in pogovor.

Draga Mallina,
Pozdravljeni na našem forumu.
Na kratko je odgovor na vaše vprašanje: v naših porodnišnicah je mogoče roditi fiziološko, ni pa take vrste porod zagotovljen vsem, ki bi bile voljne tako roditi in kjer zdravstveni razlogi pri njih ali otroku ne bi zahtevali drugače.
Tako dejstvo je za vse, ki si želite naravnega (fiziološkega, aktivnega … so izrazi, ki se pogosto izmenjaje uporabljajo), precej zoprno. Kajti kot nosečnica in porodnica za svoj porod potrebujete kompetentne strokovnjake, ki v ustreznem okolju skrbijo za to, da porod poteka dobro in da sta otrok in vi dobro. Če se vaš pogled na porod v bistvenih točkah ujema s strokovnjaki, in če ti svoje spretnosti, znanje lahko smiselno uporabljajo v dogovoru z vami, potem je to pomirjujoče in optimalno. Žal pa v naših porodnišnicah ne morete pričakovati, da bodo vsi zdravstveni strokovnjaki delovali na ta način, da bi ženski, ki želi roditi naravno, to tudi omogočili. Mislim, da je zelo pošteno to odkrito povedati, da ne bi imeli napačnih predstav in bi bili morebiti razočarani, ker bi mislili, da je bistveno to, da ste vi dobro pripravljeni na naravni porod, že dovolj.
Kot najbrž veste, v večini ni mogoče vnaprej spoznati babice, ki bo sodelovala pri vašem porodu. Tako da večina porodnic prvič sreča babico šele ob prihodu v porodnišnico. Lahko imate seveda srečo in naletite na strokovnjake, ki vas podprejo pri vašem načrtu za naravni porod in pri tem sodelujejo na ustrezen način. Nekaj je seveda tudi treba povedati: dokler svojih potreb, želja in načrtov ne izrazimo, lahko pričakujemo »klasično voden porod«. Pri tem je pomembno, da se zavedamo obojega, omejitev in priložnosti, ki jih nudi komunikacija med nami in zdravstvenimi strokovnjaki.

Kot uporabnice zdravstvenega sistema imamo pravice in dolžnosti – več o tem lahko preberete na http://www.mamazofa.org/akcije/moj-trebuscek-najin-porod-nase-rojstvo-20-pravic-za-20000-druzin.
Predvsem je pomembno, da se pri želji po naravnem porodu opremite z nekaj več informacijami o postopkih in posegih v naših porodnišnicah, premislite in razvijate še naprej vašo porodno vizijo in se potem že v nosečnosti v izbrani porodnišnici pogovorite o tem, kaj pričakujete in kako bi to osebje zagotovilo (tudi kaj bi in česa ne bi). Na spletni strani http://www.mamazofa.org lahko najdete številne porodne zgodbe, ogromno zbranih informacij je glede posameznih pogostejših vprašanj o nosečnosti in porodu, lahko pa pogledate tudi aktivnosti – organiziramo na primer delavnice Pričakujem otroka, kjer je v manjši skupini ustvariti nastavke porodnega načrta.

Na tem forumu pa so tudi še zanimiva branja o različnih vidikih postopkov, posegov ter številne porodne izkušnje.

Žal je tako, da samo pozitivna naravnanost ne pomaga vedno k dobri porodni izkušnji.
Pri porodu ni vse odvisno od ženske in otroka, obstajajo postopki, posegi, oblike komunikacije, ki naravni porod lahko otežijo ali ga celo onemogočijo. Zato je po mojem mnenju dobro, če nadaljujete z iskanjem in preverjanjem informacij in če po drugi strani tudi gradite najboljše možne pogoje v sebi za porod, kot si ga želite.

Lepo vas pozdravljam, oglasite se še,

Pozdravljeni,

najprej hvala obema za odgovor. Vse ponujene napotke bom vzela s seboj v porodnišnico. 🙂

Gospa Zalka, vam pa se še posebej zahvaljujem za realno sliko in “poštenost”. Seveda se strinjam z vami, da so želje eno, možnosti pa drugo in tudi ne nameravam z glavo skozi zid. Kot je dejala “ne boj se”, igra odprta komunikacija veliko vlogo.

Zaenkrat se zelo nagibam k možnosti, da bi imela pri porodu s seboj izbrano babico, ki bi mi omogočila vsaj to, da bi poznala moje stanje že od prej in da se v porodni sobi ne bi srečala z neznanci.

Seveda vas bom sproti obveščala o poteku in razpletu, če bo to koristilo še kateri nosečnici, ki jo mučijo podobne skrbi. 🙂

Lep pozdrav.

M.

Mallina, si medtem že rodila, kako je šlo?
Ravno včeraj sem bila na obisku Postojnske porodnišnice in od tam odšla z zelo mešanimi občutki. Kljub temu, da me je sprejela izjemno prijazna babica, ki si je zame vzela veliko časa, mi vse predstavila in dala ogromno informacij, pa so se moja pričakovanja glede čim bolj naravnega poroda v veliki meri porušila.

Najprej sem bila razočarana nad možnostjo poroda v babiški hiši, ki bi si ga težko privoščila zaradi finančnih omejitev. Le zakaj tudi takšnega poroda ne krije zavarovalnica, če pa gre za porod brez uporabe zdravil in brez prisotnosti zdravnika in bi moral biti po logiki cenejši od klasičnega poroda?

Potem smo si ogledali sobo za porod v vodi. Na takšen način bi si res zelo želela roditi. Občutek imam, da bi se v vodi dobro počutila, da bi mi voda zelo olajšala celoten porod. Le upam lahko, da bo moja nosečnost do konca b.p. in da bom izpolnjevala vseh pogoje (ki jih sploh ni malo) za tak način poroda. Ampak kaže, da se določenim postopkom tudi tukaj ne bom mogla izogniti – uporabi prenosnega CTG-ja celoten čas poroda, rutinski aplikaciji kanile v žilo, klistirju, močni luči v fazi iztisa in rezu presredka, če bo babica presodila, da je to pač potrebno. Po vsem tem sem kar malček “paf”. V teh dneh sem imela namen ponovno prebrati knjigo Modrost rojevanja, ki me je prvič povsem navdušila in mi dala ogromno poguma in vere v sposobnosti mojega telesa. Sedaj ne vem, če je to sploh pametno, da mi ponovno branje ne bo preveč dvignilo pričakovanj in bom potem preveč razočarana, ker porod najbrž ne bo tak, kot sem si ga želela.

Ja, res je. Tudi jaz sem bila nad obiskom postojnske porodnišnice zelo navdušena, vendar pa je na žalost tako, da naravni porod stane, ene stvari pa so v vsakem primeru obvezne. V bistvu možnosti naravnega poroda skoraj nimaš. Če te pa priklopijo na vse in zadrogirajo, je pa zastonj. 🙂 malo nelogično, ja. Jaz še nisem rodila, rok imam v kratkem in močno upam, da se bo moja izbrana babica res potrudila, da se bomo izognili čim več dodatnim in nepotrebnim posegom.

Lahko jim naročiš, da ti kanilo prelepijo, tako je veliko manj možnosti, da ti priklopijo nekaj brez tvoje vednosti(v teoriji moraš itak biti o vsem obveščena, ampak saj vemo). CTG je pa vsaj prenosen, da ti ni treba ležat tam … (sreča v nesreči, recimo).

Bom vsekakor poročala o svoji izkušnji!

Lp, M.

Jaz sem rodila v LJ porodnišnici v sobi za “naravne” porode in je vse potekalo po mojih željah. Prva izkušnja je bil žal industrijski porod na ukaz (umetni popadki, presredek), in čeprav je šlo vse skupaj zelo hitro, so se me očitno hoteli znebiti še hitreje in me skorajda prisilili v umetno pospeševanje. Občutek je bil porazen in še danes sem užaljena, da me niso mogli pustiti še kako uro pri miru in počakati še kak popadek ali dva (rodila sem v slabi uri).

Drugič sem se torej odločila za to “naravno” sobo, takrat je bilo še treba predhodno na posebno predavanje o naravnem porodu. Dobila sem razumevajočo babico, ki je takoj dojela, kaj si želim – da me čim bolj pusti pri miru, da mi dovoli toliko popadkov, da bom dejansko začutila željo po potiskanju (prvič je sploh nisem, ker je bilo vse skupaj prehitro), da bi rada iztiskala sede, da ne potrebujem lajšanja bolečin. Bilo je super, brez ležanja, brez stalnega CTG, lahko sem šla lulat na navaden WC, rodila sem v sedečem položaju (na porodni mizi, ki so jo nekoliko dvignili). Na koncu sem res komaj čakala na iztis. Spet rodila v eni uri. Edino, kar je bilo odveč, je bilo sredstvo za krčenje maternice po porodu – ampak ker to sledi praktično takoj, niti nisem dobro vedela, kaj mi počnejo.

Ne vem, kaj naj bi dandanašnji sploh bil naraven porod, če ne rodiš doma, ampak mislim, da je moja druga izkušnja nekaj, čemur bi lahko rekli naravni porod v porodnišnici. Pomoč sem rabila res samo na koncu za iztis, ostalo je šlo samo od sebe. Je pa seveda narobe to, da moraš za tako stvar ekstra prositi, namesto da bi bila to norma.

Nisem imela želje rojevat v vodi, zame bi bila to za nameček samo potrata energije in vode, ker je bilo vse skupaj čisto prehitro, tistih nekaj minut hudih popadkov pa človek tudi preživi. To, kar sem rabila jaz (in kar po mojem skromnem mnenju rabi večina žensk), je bila samo razumevajoča babica.

Pozdravljene!

Jaz vam pa lahko potrdim, da je možen popolnoma naraven porod, kot ga opisuje knjiga Modrost rojevanja, in sicer v porodnišnici JESENICE!!!

Tam so babice navajene na naravne porode in vse poteka brez omenjenih rutinskih postopkov – razen, če katera izrecno želi klistir, britje…
Rodila sem lansko leto (2013) in imam zelo lepo izkušnjo. Popolnoma so upoštevali moje želje – porodni načrt. Poleg tega je lahko pri porodu prisotnih več ljudi – če želiš partnerja, doulo…Ves čas poroda sem se lahko prosto gibala – tudi v drugi fazi in babica je prišla sam vsake tolko pogledat, na hitro poslušala otrokov utrip – tudi tu je upoštevala moje želje in mirno počakala, da je popadek izvenel. Proti koncu poroda je bla babica zraven in ujela otroka, ni mi panič navijala in narekovala, kako moram pritiskat in dihat, ker itak čutiš sama, če nisi zadrogirana.
Vsak poseg ti prej napovejo in vprašajo za dovoljenje – npr. ob sprejemu, ko opravijo CTG in vaginalni pregled, da vidiš kje si. To je bil tudi edini poseg, ki so mi ga opravili.
Otroka sem dobila takoj k sebi in počakali so z vsemi rutinskimi postopki dokler smo želeli – niso ga hiteli umivat, merit, tehtat…dokler smo bli v porodni sobi smo se spoznavali in cartali 🙂

Aysel… tu imaš možnost poroda kot na farmi. Meni je bla Postojna tudi najbližje, ampak se nebi nikoli odločila it tja – predrago in slaba kvaliteta, če želiš naravni porod! Kljub odaljenosti Jesenic, bi šla ponovno tja! Neprecenljivo! Tudi poporodna oskrba je na nivoju – prehrano določa dietetik, otroka imaš non-stop pri sebi in takoj skrbiš zanj, svetovalke za dojenje so vedno prisotne…

Želim vam, da bi imele tudi vi tako lepo izkušnjo poroda, pa karkoli že se boste odločle!
Srečno! 😉

Živjo,

najprej čestitke za tako lep porod. 🙂 Mene zelo zanima porod na Jesenicah, ker bi rada rodila s čim manj posegi. Ancha a mogoče veš, če otrok lahko na Jesenicah dobi vitamin K peroralno namesto intramuskularno? Pa a je na voljo vegetarijanska prehrana za porodnico?
Pa še to me zanima: v katerem položaju si rodila? Pa a babice pazijo na presredek?

Edino ena stvar me mal skrbi – brala sem, da je bilo letos na Jesenicah nekaj smrti novorojenčkov. A mogoče kaj veš, zakaj je do tega prišlo? Najbrž je bil samo splet nesrečnih naključij, ampak vseeno me to mal vznemirja. Če ima katera slučajno kakšne informacije o tem, bi bila zelo hvaležna, ker to je edino kar me še malo spravlja v dvome.

Pozdravčke vsem nosečkam in mamicam 🙂

Tudi sama sem lani rodila na Jesenicah in porodno zgodbo opisala v tem članku: https://www.iskreni.net/mediji-o-nas14/145-porod/porodne-zgodbe/1843-moj-naravni-porod.html

Priporočam ti, da greš tja, ko imajo enkrat na mesec odprta vrata (poišči na spletni strani kdaj) in se pogovoriš o vseh vprašanjih.

Sama sem vitamin K zavrnila. Babica je presredek varovala. A če rojevaš v pokončenm položaju, je obremenitev drugačna kot če ležiš.

Glede tistih smrti – dogajajo se povsod. Zakaj se je pisalo prav o Jesenicah? Bojim se, da je tu zadaj slovenska fovšija. Medijska gonja, ki naj prestraši porodnice, namesto, da bi se vprašali, kaj delajo na Jesenicah, da so porodnice tako zadovoljne in kako bi lahko to ponudili tudi drugod.

Ancha, tvoj post je res razveseljiv in navdušujoč. Žal pa so meni Jesenice predaleč. Sem iz NG in že vožnja do Postojne za mojega moža odpade, če bo slučajno takrat padal sneg, pravi. Za primorce se pač svet ustavi, če zapade 3cm snega 😉

Odločila sem se, da se v času, ki mi ostaja do poroda res čim bolje informiram in pripravim. Da dobro pripravim tudi mojega moža in da s tem pripomorem k porodu, ki bo čim bolj po mojih željah.

Mallina hvala za dobro idejo glede kanile in srečno!

Še nekaj sem našla, kar bi želela deliti z vami: The effect of late pregnancy consumption of date fruit on labour and delivery
Študija, ki govori o pozitivnih rezultatih, ki jih daje uživanje datljev pred porodom.

lp

Pozdravljene, zdaj vam lahko poročam o moji izkušnji iz postojnske porodnišnice.
Tja smo se odpravili okoli 2h ponoči, ko sem imela popadke že na 5 minut, niso pa se mi zdeli zelo močni. Odprta sem bila šele en centimeter, zato so me do jutra sprejeli na oddelek. Proti jutru so se že okrepili, okoli 11h sem bila sprejeta v klistirnico (na lastno željo) in nato okoli 12h v porodno sobo. Tisti dan je bila moja izbrana babica že redno v službi, zato ni bila ves čas le ob meni.

V porodni sobi so me priklopili na ctg in mi vstavili kanilo, kar je v PO obvezno. Ker sem pred tem že nekajkrat bruhala, sem bila brez energije in šibla, zato mi je babica priklopila infuzijo glukoze, ki me je precej osvežila. V porodnem načrtu sem izrazila željo, da bi se lahko med popadki gibala in bila v pokončnem položaju, vendar pa sem bila že precej brez energije, zato mi je ležanje na boku ves čas popadkov še najbolj ustrezalo.

Kar se tiče mojih zavrnitev običajnih postopkov, lahko rečem, da so bile moje želje upoštevane, vendar pa sta 2 ginekologa, ki sta me prišla pogledat, rekla, da bi mi vseeno predrli mehur, da bi glavica lepše pritisnila, vendar pa sem to odklonila oziroma se z babico dogovorila, da lahko s tem še počakamo in razpok opravimo kasneje, če bo potrebno. Večkrat so me vprašali tudi, če želim kaj proti bolečinam in predlagali pritisk na trebuh, da bi zadevo pospešili. Tudi to sem zavrnila.

Ko je prišlo do tistih prvih hujših popadkov pred iztisom, mi je počil mehur, nato so bili popadki res močni, babica pa mi je pustila, da se je otroček sam spustil, kolikor je treba (čeprav je bilo to odlašanje s potiskanjem zame najbrž najteji del). Ob iztisu je bila babica res super, potrudila se je obvarovati presredek, bila v veliko spodbudo in nasploh super. Presredekmje ostal cel, nisem potrebovala nobenih šivov.

Po iztisu tudi nisem dobila niti sredstva za krčenje maternice, s hčerko sva se pocrkljali, podojili, očka je prerezal popkovnico, ko je nehala utripati, vse super.

Če povzamem, lahko rečem, da so bile moje želje večinoma upoštevane (razen mogoče prostor, saj je bilo tisti dan zaradi velikega števila porodov res pestro), nekaj stvari sem prilagodila scojemu počutju (gibanje), sem pa vseeno opazila, da bi mi zdravniki radi kaj vrinili, da bi zadeva hitreje stekla. Na splošno pa sem vesela, kako se je porod iztekel in zelo zadovoljna z babico in navsezadnje tudi sama s sabo, da sem bila tega sposobna.

Tudi na oddelku so nato zelo lepo poskrbeli za nas.

To bi bilo to, upam, da vam te informacije kaj koristijo pri vaši odločitvi 🙂

Lp, M.

O hvala Mallina za tale post in seveda iskrene čestitke za punčico!

Jaz sem pa kar malo paf zaradi vremenskih razmer v zadnjih dneh. V Postojni pravijo, da porodov v vodi trenutno ne opravljajo zaradi oporečne vode. Potem, ko sem se že kar sprijaznila s tem, da bom pač šla v Šempeter (njihova predstavitev na bibaleze obljublja vse mogoče) so mi ravno danes rekli, da kadi, ki jo imajo sploh ne uporabljajo in da ni na voljo. Očitno bo boj porod v vodi splaval po vodi ;(
Katero babico si pa imela?

Lep pozdrav

Pri mojem porodu je bila zraven babica Jana Prosen, občasno pa še babica Martina, obe dobita od mene desetko. 🙂

Lp

Po več kot enem letu se ponovno oglašam. Toliko sem namreč rabila, da sem vsaj približno sprocesirala svoj porod in se nekako sprijaznila z njim.

Žal ni šlo v mojem primeru nič po pričakovanjih, prav nisem imela sreče, od začetka do konca. Popadke sem dobila ravno v času žledu na Postojnskem, ko v porodnišnici porod v vodi zaradi oporečne vode ni bil mogoč.
Vseeno sva se odpravila tja, ker sem na info obisku dobila veliko boljši občutek, kot v Šempetru. Prvi vtis po sprejemu je bil pozitiven, ok zdravnik (dr. Moguša), ok babica (Katja).

Na žalost je moj porod kljub vsem mogočim pripravam (pitje malinovih listov, uživanje datljev, akupunkturi, jogi, akupresuri) napredoval izjemno počasi. Celoten čas (od popadkov na 5 min, do poroda) je znašal norih 22 ur. 16 ur sem zdržala brez analgetikov, potem pa sem, ko nisem mogla več niti govoriti, mah kaj govoriti, niti živeti, prosila za analgezijo. Prepričali so me v epiduralno, čeprav sem bila načeloma proti ravno zaradi omejitev, ki jih ta prinaša s sabo. (priklenjenost na posteljo, večja verjetnost vakuma). Babice so me prepričevale, da postelja omogoča tudi druge položaje in, da ni panike, zdravnik (dr Knap) pa je med vrsticami rekel, da je njim tako itak najlažje. V tisti situaciji sem podpisala papirje (najverjetneje bi podpisala tudi smrtno obsodbo, če bi to pomenilo pavzo od bolečin) in upala na najboljše.

Potem je sicer sledilo zatišje, epiduralna res odvzame skoraj vso bolečino, vendar pa je bil konec žal manj lep. Zaradi epiduralne nisem znala potiskati, k temu je pripomogel tudi velik otrok, velika izčrpanost (22 ur brez hrane) in zelo neprijetna in nevzpodbudna babica (Polona). Sedeči položaj ni več bil možen, prav tako mi niso več dovolili vstati (čeprav sem čutila noge), porod pa se je končal z vakumom in obširnim prerezom presredka + raztrganino.
Otroka mi niso dali takoj, čeprav sem prosila, naj mi ga dajo (zaradi mekonija?), bil pa je tako utrujen, da ni želel sesati.

Sestre na oddelku so bile ok, prijazne in pripravljene pomagati, čeprav so mi po mojem mnenju prehitro predlagale nastavke za dojenje, zaradi katerih sem potem imela precej težav z nezadostno količino svojega mleka. Se mi je pa zdelo zelo lepo, ko sta me na oddelek prišla pozdravit babica, ki sem jo spoznala na info dnevu (Marinka) in direktor bolnice.

Ne želim biti preveč kritična do Postojnske porodnišnice, ker se zavedam, da sem imela res izjemno težek porod in da v tej luči gotovo gledam na vse skupaj bolj kritično. Žal ti pri takem dogodku lahko ena neprijazna oseba pokvari celotno izkušnjo in meni jo je. Čeprav ni šlo nič po načrtu in se je končalo tako, kot se je, bi vse sprejela in se sprijaznila, če ne bi ob tem imela pred očmi te moje dosadne, prav “incazzate” babice.

Vsem, ki razmišlajte o naravnem porodu v Po porodnišnici lahko iz moje izkušnje rečem le to, da je ta odvisen bolj od sreče, kot od česa drugega. Jaz žal nisem imela dobre izkušnje. Vsem vam, ki to berete pa želim veliko več sreče!