Pozdravljeni!
Mojemu 81 letnemu dedku so odkrili raka želodca.Ni se še razširil po telesu,naj bi bil pa že kar globok.Operirat ga ne morejo,ker ima popuščanje srca,prav tako ne pridejo v poštev kemoterapije.
zdaj bodo poskusili z zelo blagimi kemoterapijami preko infuzij.Tako mi je rekla teta,da ji je povedal zdravnik.Da bi se vsaj zaustavila nadaljna rast tumorja in metastaziranje.Vsi govorijo o tem,da rak pri starejših napreduje precej počasneje kot pri mlajših obolelih…Mi lahko poveste kaj lahko pričakujemo? Vem,da je vsak človek zgodba zase…ampak povprečno gledano..so to meseci..ali leta?Še zdaj se pobiram od šoka,še bolj zato,ker daljni sorodnik prav v teh dneh umira v strašnih bolečinah in na morfiju prav zaradi raka želodca..ima še največ mesec dni življenja..ma kakega življenja…trpljenja :((

Pozdravljena!
Sem mklado dekle, in imam na žalost tudi sama že izkušnjo raka v družini. V mojem primeru je raka dobil moj dedek, star nekaj čez 70 let, čeprav je bil vedno zdrav, nikoli v bolnici, aktiven planinec, dobre volje, pozitiven…Da je bolan, smo ugotovili mnogo prepozno, saj je imel že zlatenico. zdravniki so ukrepali, a operacija bi bolezen le pospešila, kemoterapija pa ne bi bila smiselna, ker je bil rak že preveč razširjen :S Bolezen se je tudi pri njem začela v želodcu, a je bila odkrita prepozno, zato naj to tebi ne vzame upanja! Po mnenju zdravnikov je bil ata bolan
že 7 let. Torej več, da se je bolezen res razvijala počasi. Hvala Bogu, da je ta leta lahko preživel aktivno, brez stresa, kakrnjih koli bolečin! Ko smo zvedeli za to, mu je ostalo le še dva meseca. ta čas pa smo mu stali ob strani, zanj molili (verjemi, tudi to pomaga in vliva upanje. njemu in nam! ), in bili preprosto z njim ter mu dali vedeti, da ga imamo radi! To mu je največ pomenilo. Ob njem smo bili, ko se je za vedno poslovil. In še nekaj…do zadnjega se je zavedal vsega, bolelo ga ni nič. Čudež?

Verjetno si s tem že seznanjena, vendar tudi sama lahko zanj marsikaj narediš. Vem, da naj bi hrana zelo pomagala. Mi smo našli nekega zdravnika na Hrvaškem, ki naj bi le s hrano pozdravil človeka s hrano. Ata je dobil strogo dieto, ki se je je potem tudi držal, a je bil rak že preveč razširjen. Poznam pa primere, ko so ljudje popolnoma ozdraveli. Splača se poskusiti!

Želim mu, da bi to bolezen premegal, vsem vam pa veliko upanja!