Mojemu očetu se je že tretjič ponovil rak na debelem črevesu. Ima stalno kolonostomo, obsevanje pa mu je do te mere poškodovalo ledvice, da ima iz obeh speljani nefrostomi. Danes nam je zdravnik povedal, da je zdravljenje izčrpano, tumor je prevelik za operacijo, vraščen že v križnico in mehur, obsevanja je prejel že polno dozo, kemoterapija ne pride več poštev. Oče je zadnje mesece močno shujšal in trpi zelo hude bolečine, zaradi česar je obravnavan v protibolečinski ambulanti in jemlje zelo močne opiate, vendar kljub temu včasih kriči od bolečin. Kljub zahtevni negi sva z mamo odločeni, da ga bova negovali doma. Lepo prosim, da mi kdo pove, kaj lahko pričakujemo, predvsem možne zaplete. Pri zdravniku smo bili tako šokirani in tudi odslovil nas je tako na hitro, da ga nismo nič vprašali. Na naslednji pregled nam je naročil, naj pridemo “po potrebi”, protibolečinska sredstva mu bo dajal njegov osebni zdravnik. Kako dolgo lahko oče še živi? Kdaj ponovno k zdravniku? Bo moral zelo trpeti? Je mogoče preprečiti bolečine ali jih vsaj omiliti? Z mamo naju je zelo strah, da bi zaradi prezahtevne nege ali prehudih bolečin oče moral v bolnišnico in bi tam umrl. Ga je mogoče vsaj na koncu vzeti domov; ti sploh povedo, da človek umira? Na moje današnje vprašanje, kako dolgo bo oče še živel, mi je zdravnik odgovoril le, da ne more “šlogati”. Lepo vas prosim, da mi pomagate s svojimi izkušnjami, in se vam že vnaprej zahvaljujem.

Pozdravljena!

Morda vam v tej vaši težki situaciji lahko svetujem samo, da se povežete z društvom Hospic Ljubljana .Vse o njem najdete na spletni strani. Sami z mamo ne bosta zmogli, potrebovali bosta strokovno in fizično pomoč.V tem društvu imajo največ znanja o pomoči potrebnim in mislim, da bi z njihovo pomočjo morda lahko za očeta skrbeli doma. Pokličite jih in jih prosite za pomoč.Lahko pa me tudi pokličete na tel.041574560.

Lp Meta

Spoštovana Meta,
hvala vam za vaš nasvet in ponudbo za pomoč. Tudi sama sem že pomislila na Hospic. Problem je le v tem, da moja mama kljub zelo jasnim zdravnikovim besedam še vedno upa, da se bo oče izvlekel, in noče slišati nič o pomoči, ki spominja na umiranje. Pravi, da zdravniki nič ne vedo, navaja primere, ko so ljudje čudežno ozdraveli … in zelo mi je zamerila, ko sem omenila Hospic. Zelo se bojim tudi zanjo, da dolgoročno ne bo zmogla, saj ona in tudi oče odklanjata tudi pomoč kake negovalke, ko sem to predlagala. Sama sem pri njiju vsako popoldne, ampak dopoldne sem v službi, poleg tega imam dva majhna otroka. Skratka, hudo … Saj vem, da se s podobnimi stiskami srečujejo vsi svojci težko bolnih, vseeno pa prinese malo olajšanja, če takole malo pojamraš …

Spoštovani!
Prosim vas na odgovor na še eno vprašanje. Moj oče in mama se z brezupnim stanjem, kot ga je predstavil okolog, nikakor ne moreta sprijazniti in poskušata z alternativnim zdravljenjem. Čeprav sama v uspeh tega dvomim, sem bila za to, dokler smo hodili k bioenergetiku ter pili konopljevo olje in aloa vero. Zdaj pa se želita podati v post po Breussu. Sama menim, da bi s stradanjem kvečjemu pospešili očetovo smrt in da je preveč oslabel za tako drastično metodo. Ima kdo izkušnje s to metodo – pri tem ne mislim tistih, ki se postijo za ohranitev zdravja ali zdravijo kakšne milejše bolezni, pač pa izkušnje s tem, da bi tak post pomagal oslabelemu in shiranemu bolniku, nad katerim so “zdravniki dvignili roke”? Najlepša hvala za odgovor!