Oče (53 let) je dobil napotnico za onkologa. Simptomi so enaki kot so bili pri dedku, ki je kasneje umrl za rakom v grlu. Bula na vratu (je nismo opazili zaradi brade), pa od jeseni je kar precej shujšal. Oče zavrača pogovor, spreminja temo,… mama pa samo joka, ko kaj omenimo, ker je zaradi tega izgubila očeta. Po mojem jo je že vnaprej strah in vidi vse črno.
Rada bi jima pomagala, vlila upanje, sploh ker še ni postavljena nobena dokončna diagnoza. Kako naj pomgam?

Draga majav!

Vaša mama vidi bolezen zelo negativno, obupano, zdi se ji, da stvari ne more obvladovati. Spominja se trpljenja in bolečine po smrti svojega očeta in svojega občutka izgubljenosti, ker ni mogla storiti ničesar, da bi jo preprečila. Tisto, kar lahko storite je, da ji mirno poveste, da ste pripravljeni na pogovor o tem, ko ga bo potrebovala. Zagotovite ji, da boste ob njej in da si želite, da bi očeta ob zdravljenju spremljali kot družina. Če se boste od njega odmaknili, mu bo še težje.

Pri tem ni potrebno, da se takoj pogovorite o vsem, saj je očitno, da se starša nočeta pogovarjati. Na ta način zanikata obstoj bolezni ali samo odlašata boleče soočenje z njo. Bodite razumevajoči. Če oče resnično noče ničesar vedeti o bolezni, prevzemite aktivno vlogo pogovorov z zdravniki vi. Informirajte se o bolezni. Preberite, kaj je to rak in kako ga razvrščamo v stadije tukaj:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=26&i=291&t=291#reply_291

Glede na vaše pisanje sklepam, da še ni postavljena diagnoza raka grla. V tem primeru je lahko bula tudi kakšna druga bolezen. Potrebni bodo torej dodatni diagnostični postopki, da se ugotovi, ali gre za raka in katerega. Nato bo potrebno oceniti napredovalost raka in načrtovati zdravljenje.

Svoje starše sami najbolje poznate. Rak pomeni za družino veliko stisko, pogosto pa se člani družine celo bolj zbližajo, se več pogovarjajo in si zaupajo. To je za bolnika velika uteha in tudi vzpodbudno okolje, v katerem lahko bolje kljubuje bolezni.

Lepo vas pozdravljam!
Irena