Pozdravljeni.
Na vas se obračam z vprašanjem, ker me skrbi glede mojega zdravja.
Že kakšno leto se mi pojavljajo napadi tesnobe, ki so sicer bolj redki, pojavljajo se predvsem kadar sem kje v gneči. Začelo se je, ko sem v službi čutila močan psihični pritisk. Takrat so se pojavile omotice in kasneje napadi (razbijanje srca, vrtoglavica, slabo počutje). Vendar pa me sedaj niti ne skrbijo tako panični napadi, ker sem jih nekako sprejela in vem da minejo, ker sem veliko tudi prebrala o samih paničnih napadih, ampak me skrbi glede splošnega počutja. Namreč osebna zdravnica me je poslala na pregled krvi, EKG in ščitnice. Vse je bilo brez problema in mi omenila, da bi bilo lahko to psihičnega vzroka.
Od takrat naprej napadov in slabega počutja ni bilo, ker me je nekako pomirila, da z mojim zdravjem ni nič narobe, vendar pa se je vse skupaj zopet pojavilo potem, ko sem imela neki stresni dogodek, ki me je prizadel, ampak se mi zdi, da sem občutke nekako potlačila. Zdi se mi, da se omotice pojavljajo predvsem takrat, ko o njih razmišljam in se spremljam (ali se mi vrti, ali mi razbija srce, ali čudno hodim…). Pa vendar me ob teh omoticah ne zanaša, se mi ne vrti, mi ni slabo, samo imam tak čuden občutek, kot da imam prazno glavo, da nisem pri sebi. Ko sem v družbi včasih sploh ne spremljam dogajanja okoli sebe ampak samo razmišljam zakaj se mi ti čudni občutki pojavljajo in ali je res kaj narobe z mojim zdravjem. Drugače sem po naravi vesela in družabna, zadnje čase pa sem zaradi neprestanega razmišljanja kaj se dogaja z mano nervozna, živčna in nedružabna. Opazila pa sem tudi, da ne morem biti nekako pri miru. Ko se na kavču ali ko sedim premikam noge, si grizem nohte…
Zato bi vas vprašala ali je mogoče, da so te omotice prisotne zato, ker o njih neprestano razmišljam?Ko se nekako zamotim, omotic ni. Ali je to simptom tesnobe, ki se lahko pojavljajo dlje časa brez napada? Sem tudi tak tip človeka, da o vsaki stvari preveč razmišljam, analiziram… Skratka zakompliciram skoraj vsako stvar.
Do sedaj nisem imela nobenih težav z zdravjem in ne jemljem nobenih zdravil.

Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo. Simptomi, ki jih opisujete so lahko povezani s psihičnimi vzroki. Še posebej če ste opravili potrebne preiskave. Telesni nemir je tudi znak notranjega nemira. Psiha in soma (telo) sta tesno povezana. Očitno vam simptomi kažejo na nepredelane psihične vsebine. Opazili ste tudi, da ste ob stresnem dogodku občutke (čustva) potlačili. Tudi to so lahko razlogi za nemir, panične napade, tesnobo, omotice itd., vendar so ponavadi temeljni vzroki še nekje dlje v preteklosti. Zanikanje simptomov ali preusmerjanje misli lahko pomaga na kratki rok, vendar do odprave vzrokov tako ne bo prišlo. Če želite ozavestiti in predelati konflikte in morebitne travme vam predlagam, da poizkusite s psihoterapevtskim procesom – psihoanalizo. Sem vam z odgovorom karkoli pomagal?

Če imate še kakšno vprašanje vam bom z veseljem odpisal.

S prijaznimi pozdravi,

Spoštovani.

Lepo se vam zahvaljujem za odgovor. Ste zelo prijazni, da mi pomagate s svojimi odgovori, saj ste me pomirili. Predvsem so me skrbele te omotice.
Verjetno je pri meni problem, da se ne znam postaviti zase. Tudi, če me kdo prizadene ali me kaj moti, to ne morem izraziti, ampak sem tiho in potrpim. Ne izrazim svojih čustev in mnenja. Težava pri meni je tudi, da preveč razmišljam o vsaki malenkosti. Ali sem se v preteklosti prav odločila, ali sem ravnala pravilno, kaj bo v prihodnosti… Čeprav mi sedaj ne manjka nič.Vem, da to ni dobro in bi se morala osredotočila na trenutek, ki se dogaja sedaj in bom morala storiti nekaj v tej smeri.

Še enkrat vam najlepša hvala in lepo pozdravljeni.