Napadi panike oziroma strah pred strahom

jaz sem tudi imela napade panik rešlila sem se jih z bachovimi esencami in pa dokončno z bownovo terapijo sem boljša in srečnejša oseba…veliko sreče vsem ki se spopadate s tem pa priznajte si,pogovarjajte se in bodite srečni!

No stara tema ampak useeno morm to povedat če bo kdo vidu 🙂
Uglaunm stara sem 17 let in prvi napad sem imela v prvem letniku, torej dve leti nazaj. Začelo pa se je tako da so me sošolke psihično spraule na konc,in najprej sm se začela jokat pol pa sm začela težko dihat in trest sem se začela pač res panična. In prav danes se mi je zgodilo isto. In zadnje čase opažam da se za usako stvar sekiram. In danes so mi tud sošolke neki rekle in mene je ful prizadelo in sm se začela spet sekirat razmišljat kko nism zadost, dobra kko nikol ne bom zadost dobra in pol po parih urah se je začelo hitr sm dihala, srce mi je razbijalo in občutk sm imela kot da bom skupi padla in mal mi je blo vroče mal mrz. Zelo se bojim da se mi bo to začel pogosto dogajat…

Draga “ell”!

Zelo mi je žal, ker se ti dogaja, o čemer pišeš… Vendar je obenem tudi tako, da za vsako težavo obstaja rešitev. Kot sem na hitro preletela celotno temo oz. vsa vaša sporočila, je v njih že ogromno možnih poti, ki jih lahko ubereš: homeopatija, Bachova cvetlična zdravila, joga, meditacija, klasična zdravila oz. antidepresivi, pogovori s psihologom ali psihiatrom, pogovor s prijatelji oz. z osebami, ki jim zaupaš, samokontrola,… Kolikor je nas, ki napišemo sporočilo, toliko je različnih načinov, kako si pomagati pri vsem tem, o čemer pišeš. Je pa potem odvisno od nas, kaj si izberemo za sredstvo premagovanja stiske oz. težave. In dejstvo je tudi to, da večja, ko je frustracija, bolj smo motivirani za to, da pogledamo, kaj se v resnici skriva za paniko oz. strahom pred strahom…

Panika oz. strah pred strahom je lahko tudi znak, “opozorilo”, da nekaj delamo narobe ali proti sebi ter da je čas, da to predrugačimo oz. začnemo delovati bolj sebi in drugim prijazno. Panika oz. strah pred strahom so kot nek simptom tega, da smo določeno travmo potlačili v nezavedno, ki zdaj v tej obliki meče na plano vzrok, ki smo ga zaradi preživetja bili prisiljeni potlačiti. Rekla bi zato, da v takem primeru pogovor s strokovnjakom dela čudeže, vendar iz prakse vem, da se zanj odločimo, ko nam res že voda teče v grlo.

Držim pesti, da se boš odločila za takšen način, ki te bo razbremenil tegob, o katerih pišeš! Pa piši še kaj, če boš imela potrebo po tem…

Srečno!

Maja

Taramontana,najlepša hvala tega se bom držala kr moji napadi so res zelo hudi. Sem pa v šoli in učitlombon bol težko kaj rekla ampak ok no

Pozdravljeni,
zelo sem vesela, da lahko o svoji izkušnji govorim tukaj.. 1-2 leti nazaj sem mislila, da bom umrla.. dejansko.. Nenormalno bitje srca, občutek slabosti.. ko se zdaj spomnim ojoj..Nihče ne more govorit o tem in dajati nasvetov, če sam ni tega izkusil.. razen strokovnjakov seveda.. Skratka sprva sploh nisem vedela kaj se dogaja z menoj in nato sem le vedno bolj brskala po spletu in ugotovila zakaj gre.. Najprej seveda šok, nujno moram po tablete jaz sem nora..itd.. Moram priznat, da jaz osebno nisem za antidepresive pri teh motnjah.. In tako se nisem posluževala nobenih tablet za zdravljenje tovrstnih težav. Seveda sem takoj začela zbirati podatke kako in s kakšnimi tehnikami se spopadati s tem sama.. Spominjam se, da mi je vmes bila takšna kriza, da je bil že pravi podvig v trgovino it.. (kino, gostilno.. v javnost.. ) Skoz sem mislila, da bom odpovedala.. Ampak sem se prisilila z ispostavljanjem.. najprej na kavico z res dobro prijateljico.. seveda je blo hudo ampak preživela sem.. na koncu ugotoviš, da možgani sami sprocesirajo, da ni nevarnosti več.. ne rabiš več bežat.. Verjetno je pomagalo tudi to, da sem najbljižjim govorila o tem kako mi je in s čem se spopadam.. Preizkusila sem tudi EFT metodo preko youtuba 1x na dan, za kakšen mesec in preverjeno deluje.. Potem še vodene meditacije tudi preko youtuba.. Potem sem pa že postala malo firbčna zakaj se mi je to soloh začelo dogajati in sem prišla do sklepa, da sem imela veliko potlačenih čustev v sebi.. in te sem spustila na plano.. Ta izkušnja je bila v bistvu moj dar in zaradi nje sem postala boljši človek.. Zdaj se le še nasmejem, ko se spomnim kako sem bila nevedna.. zapomnite si, panični napadi so vedno izvor nečesa v sebi.. eni lahko sami razrešijo pri sebi, drugi morda rabijo, da jih kdo vodi.. Predvsem bi želela sporočiti vsem, ki imate panične napade, da niste sami in da z vami ni nič narobe.. Če je upelo meni bo tudi vam.. lp