Stara sem 25 let, suha in nervoznega značaja, ali naj to bolj opišem z besedami ‘nemirnih misli’. Deloma to izvira iz preobremenjenosti z delom – delo v službi je zahtevno, za računalnikom, pogosto delo moram dokončati po delavnem času, kar oddelam doma, v poznih večernih urah.

Sedaj, ko je zima in so dnevi hladni in krajši, sem postala tesnobna in se mi pojavljajo – prvič v življenju – napadi panike. Ob tem čutim pritisk v glavo, in skoraj vedno ob tem še vrtoglavico. Pred nekaj dnevi se je pojavilo nenadoma še hitro bitje srca, kar me je zelo prestrašilo. Prosim za pomoč

Pozdravljena,

ne želim vas strašiti, ali karkoli takšnega. NASPROTNO, želim vas opozoriti na osnovna biološka dejstva vašega organizma.
Ste ravno v pravih letih (+25), ko nas telo začne opozarjati, da mu nekaj ne ustreza. To pomeni, da ne slišite, kako delujejo procesi v vašem organizmu (tako v možganih -umu in psihi, kot v telesu) in zato še vedno živite svoje življenje po svojih ustaljenih tirnicah – navadah.
Te navade pa so od spanja, žuranja, dela, psihičnih frustracij, razgibavanja, sproščanja do prehranskih navad. Vse to skupaj predstavlja vaš življenjski ritem. In nekaj v teh navadah ni dobro za vaš organizem. Za vaše telo/um, ki je pogojen z dedno zasnovo, genomom.
In ti vaši znaki
tesnobe ali stiskanja, bolečine v prsih, rahle aritmije ali samo nepravilnega utripa, potem pojavljanja panike, strahu, nesigurnosti, …. to so PRVI ALARMI – OPOZORILA vaših možganov vam, da boste morala začeti ukrepati!!
Nekaj je hudo narobe z ritmom življenja.

Če si resnično želite, da se vam napadi panike (to so samo ALARMI VAŠIH MOŽGANOV!!) nikoli več ne ponovijo, potem morate narediti:

– ZELO vam priporočam, da se najprej usedete in razmislite, kaj in kako počnete določene aktivnosti (gibanje, delo, spanje, prehrana,sproščanje, počitek) in kolikokrat na dan oziroma na teden. Potem si lahko napišete na papir in boste ugotovila, da nečesa v tem svojem ritmu sploh ne delate več, ali delate zelo sporadično, ali enkrat čisto preveč, drugič premalo,….

– Sprijaznite se in sprejmite DEJSTVO, da ga resnično lomite! To ni nič narobe! KO boste sebi rekla: res je, tega ne počnem, ali tole pa delam čisto preveč, boste prišla v fazo, ko boste lahko:

– začela spreminjati grde navade, ki vam škodujejo.

In potem bodo tudi tesnoba, stiskanje v prsih, strah izginil….. pojavil se bo pa takoj, ko se boste vrnila v svoje stare navade.
Tako mlada ste še, da res ni potrebno, da iz teh opozoril nastanejo grde degeneracije, ki vam pa bodo pustile posledice na počutju, na vaših aktivnostih in na vašem zdravju organov. In prvič se bodo zares pojavile po vašem 30. letu, nosečnosti,…..

Vem, da ni enostavno delati hudih sprememb v svojih vsakodnevnih navadah. Še posebej danes v teh negotovih, hektičnih časih. Vi imate eno velikansko prednost pred starejšimi kolegi, kolegicami. ZELO STE MLADA in zato lahko naredite ogromno! Če vam bo v začetku zelo hudo in si sploh ne boste mogla predstavljati, kako naj kaj spremenite v svojem življenju, potem bi vam priporočila, da začnete z uživanjem Cellfood kisik za življenje. Pomagal vam bo uravnovesiti energetski manjko, ki ste si ga “pridelala” v zadnjih letih in vam vrnil pozitivizem, občutek večje vitalnosti. A kljub temu, morate nekaj storiti z načinom življenja. Cellfood samo pomaga, da vas nekako “brcne”, da bolje delate še nekaj časa. Če vas bo še kaj zanimalo, vam bom poskusila odgovoriti na vaše vprašanje. Lp m

Pozdravljeni!

Star sem 34 let in pred kakšnim letom dni so se mi prvič pojavili simptomi, ki so me resnično prestrašili. Začelo se je med vožnjo po avtocesti. Kar naenkrat sem začel drgetati, srce mi je začelo hitreje biti, v grlu me je začelo dušiti, prijela me je panika oz. strah, ki se je stopnjeval. Občutek je bil kot da bi lebdel. Opazil sem da se to dogaja pri višjih hitrosti. Občutek “plavanja” oz. vrtoglavica se mi včasih dogaja tudi ko vstanem. Naj povem da nisem imel nobene prometne nesreče. Pred kratkim sem tudi zamenjal službo, prej sem imel triizmensko delo kjer mi je nočno delo in nestalen urnik uničil bioritem. Sedaj sem z novo službo zadovoljen in delo opravljam v dopoldanskem času. Osebna zdravnica mi je rekla da naj bi te težave pomenile nizek pritisk, vendar pa se sam s tem nebi strinjal, ker mam večino časa pritisk normalen.
Na splošno pa sem zdrav.

Glede na prebrano sem mnenja da gre za napade tesnobe oz. panike. Vesel bi bil če bi mi lahko svetovali kako si naj pri tem pomagam sam in kako naj, ko se mi to začne dogajati, misli odvrnem drugam.

Hvala za odgovor!

Pozdravljen,

če prav razumem, ste vse predhodne komentarje prebral, tako da se ne bi ponavljala.

Iz tega, kar ste zapisal, vidim, da se znate opazovati, kar je zelo dobro! Očitno ste dobro presodil, da ne gre za prenizek pritisk ( najbrž si ga merite in vidite, da je normalen – naj se vrti okrog 130-150/80 in da je res, da so vaši simptomi panike, stiskanja v prsih, vrtoglavica posledica stresnega življenja, ki ne ustreza dobremu ritmu, ki ga vaš organizem potrebuje, da deluje optimalno.
Tako kot ste potreboval kar nekaj časa ( to so meseci in leta!!), da ste telo pripeljal do takšnega roba energetskega izčrpanja, da vam je začel signalizirati : Ne gre več!…… tako boste tudi sedaj potreboval kar nekaj časa ( to je, glede na vaša leta, potrebno kakšno leto, lahko tudi 2 do 3 leta).
Zelo dobro ste storil, da ste spremenil službo in prilagodil ritem življenja, ki bolj ustreza vašemu genetsko pogojenemu bioritmu.
Nič niste zapisal kako ste redoljuben pri fizičnih aktivnostih in pri prehranjevanju, PITJU VELIKO VODE VES DAN, tudi pri pravem in rednem počitku in spanju. To bo prvo leto tudi igralo pomembno vlogo, da se bodo ti signali OPOZORIL MOŽGANOV, redkeje pojavljali in izzveneli.

Kaj narediti, ko se vam že spet pojavijo?
NAJPREJ: BREZ PANIKE! Rečete si lahko: aha, že spet sem nekje “preteral”, bom moral malo upočasniti, spremeniti nekaj v svojem ritmu ( boste že vedel kaj je bil tisti vzvod, nekaj kar se je zgodilo pred kratkim: stres v službi, žuranje, več alkohola, cigaret, prenajedanje težke, slane, mastne hrane, spor z dekletom, prijateljem, šefom,…....)
POTEM: Globoko vdahnite in tako globoko mirno dihajte vsaj 20 do 30 krat. Pri tem se osredotočite – mislite samo na te vzdihe in izdihe. Tako dihajte in si lahko govorite nekaj pomirjujoče, a nekaj kar nima nobene zveze s tistim trenutkom.
Boste videli, da se boste umiril v roku cca 10 minut (tako dolgo potrebujejo vsaki možgani, tudi vaši, da prenehajo s tvorbo alarmnih hormonov in dražljajev in preidejo v tvorbo hormonov sreče (endorfini) in s tem dobrih impulzov-dražljajev.
[/b]
Ob tem lahko tudi popijete 1-2dl vode.

Nič se ne zgodi takoj, včeraj. Mogoče boste prvič potreboval malo več časa, ker vaši možgani še ne bodo pravilno slišali in ubogali vaša navodila. A drugič, tretjič boste opazil, da že postajajo ubogljiva.
Poskusite. Ne obupajte takoj pri prvem poskusu. Tudi ne berite tega z nekim nezaupanjem. Te metode NASA uporablja že vsaj 50 let. Biologija je to dokazala v 70.ih letih prejšnjega stoletja (po 1970, ko vi še rojen niste bil 😉 ). Po letu 2006 pa je znanost na osnovi teh spoznanj in deset in desetletnih izkušenj končno rakla: Da, to drži. Žal, v naši družbi ta spoznanja, praksa še ni našla pravega mesta pri obvladovanju kroničnih stresnih dogodkov, ki vodijo v cel kup težav, po desetletjih pa tudi v degeneracije in kronična obolenja.
Evo. Če boste imel še kakšno vprašanje, me lahko ponovno kontaktirate. lp m