Kolegica mi je zadnjič potožila, da je pred kratkim prvič doživela napad panike. Vem, da sama nimam ne vem koliko znanja o teh stvareh, me pa zanima, kako lahko kolegici v trenutku, če ga ponovno doživi in sem v njeni bližini, pomagam. Kaj lahko storim in česa ni pametno v takšnih trenutkih narediti? Zelo bom vesela, če mi boste lahko pomagali s kakšnim nasvetom.
Hvala za vsakršen nasvet

Pozdravljena,

veliko ljudi doživi napad panike na različne načine. lahko čisto obnemijo, ali nasprotno postanejo agresivni.

Za oboje je zelo učinkovito, če jih lahko pripravite do tega, da se vsedejo, in začnejo mirno in globoko dihati. To naj počnejo kar nekaj minut (tudi 10 do 20, če je potrebno). Ko so že bolj umirjeni, jim ponudite kozarec vode. ( Naše babice so dajale sladkano vodo zelo razburjenim, prestrašenim ljudem. To pa zato, da so dobili nekaj več ATP – energije, ki jo v času panike naše telo porabi ogromne količine.).

In potem kakšna pomirjena, tolažilna beseda. Pa bo.

Kako panika vpliva na naše telo pa ste najbrž že prebrala iz predhodnih odgovorov, kjer sem pripela članek, ki govori ravno o vzroku za nastanek panike?

Želim vam veliko uspeha, in čim manj paničnih napadov,

lp m

Pozdravljeni!

Jaz sem imela prvi napad panike pred tremi tedni…Začelo se je s tem, da nisem imela skoraj nobene sline več in sem težko požirala…potem pa se je stanje le še slabšalo…pulza sem imela 130, nisem mogla dihati, dobila sem mravljince in roke so mi otopele…v tistem trenutku sem pomislila da resnično umiram…groza!peljali so me v bolnišnico, naredili preiskave(srce, pljuča, kri, ščitnica…)vse v najlepšem redu oz. super rezultati. Rekli so da sem imela napad panike…drugi dan se mi je ponovilo.
Potem je bilo 4 dni dobro, pa se je zopet ponovilo. In tako se sedaj ponavlja na vsake nekaj časa, le da se sedaj nekako pomirim sama oz mi pomaga mami pri tem. Ampak občutek je grozen in včasih imam občutek da se mi bo zmešalo!!!Ves čas razmišljam, da je nekaj narobe s srcem, ne upam spati(ponoči je sploh grozno!) in mislim da bom umrla. Vseskozi si merim pulz in pa pritisk. Strah me je, da se mi bo srce kar ustavilo…in tako živim iz dneva v dan.
Dobila sem Persen in pa Helex, imam pa tudi neke kapljice za pomiritev…
Zanima me, če ima kdo kakšen nasvet kaj naj storim??!!Drugače se mi bo še res zmešalo…:(
Hvala že vnaprej!

Lep pozdrav

sandra

Pozdravljena,

ne vem, če ste prebrala odgovor Sandri, ki ima tudi težave z napadi panike. Prilepila sem vam samo zato, da vidite, da sploh niste edina, ki se vam to dogaja (preberite pod Odgovor Sandri).

Pod odgovor Sandri sem vam prilepila tudi članek, ki so ga napisali svetovni strokovnjaki – piše o nastanku vzroka, ki povzroča celo vrsto neprijetnosti, ena od teh je tudi PANIKA (preberite si čisto spodaj še članek Upravljajmo stres).

Najbolj si lahko pomagate sama. A najprej tako, da spoznate VZROK vaše panike. Najbrž ste že nekaj časa (mesecev, lahko tudi leta) pod kakšnim stresom. Stres je lahko iz okolja (onesnaženost zraka, hrane, žarčenja iz okolja), lahko pa nastaja v vas samih zaradi čustvenih dejavnikov. Če ste po naravi bolj občutljiva, vas hitreje prizadenejo ali pa razdražijo krivice, težave, žalost, jeza, veselje,……nasilje,…..mobing,…..potem panika, ki se vam pojavlja ni nič nenavadnega. Danes smo priča cel kup krivicam, mobingu, nasilju, žalosti, nemoči,….

Potem se morate zavedati, da boste potrebovala nekaj časa, da boste paniko ukrotila, jo imela pod kontrolo (saj svojih genov in okolja v katerem živite ne morete kar zamenjati, ali ni tako?). A SE DA! VELIKO SE LAHKO NAREDI, če imate res željo, VOLJO, ste pripravljena biti disciplinirana in potrpežljiva. To pomeni, da se boste morala naučiti kontrolirati strese! In to traja kar nekaj mesecev, včasih tudi eno leto. AMPAK POTEM imate stres in paniko pod kontrolo! In naenkrat se ne boste več spomnila, kako hudo vam je bilo, ne boste se več bala novega napada….

1/ Najprej se naučite globokega, mirnega dihanja in takrat mislite samo na te vdihe in izdihe. Tako se naučite svoje možgančke, ki ponorijo ob čustvenih dejavnikih, da se pomirijo. In ko so mirni, ni vzroka za nastanek panike. Prvič in še nekajkrat boste vajo delalala in mislila, da je vse skupaj brez veze. A ni tako. Če možgani tega prej nikoli niso delali, jih moramo učiti (tako kot smo se v šoli celo leto učili pisati črke, jih povezovati v besede; sprva smo bili nespretni, črke so bile samo črte, potem pa so nastale prave črke…).In ko znajo, ko veste, da se približuje panika, ali pa ste že v njej – potem samo začnete dihati in tako neprijetno stanje se začne umirjati.
(Preberite si spodaj članek, to je le na kratko: Možgani ob čustvenem dražljaju, začnejo dajati signale/dražljaje. Zato pa rabijo ogromno energije. Pri tem, ko dajo dražljaj, dajo komando za nastajanje cele vrste hormonov, ki prenšajao to informacijo možganov do perifernih organov – Kaj narediti! In če je v telesu premalo energije, jo vzamejo drugim organom. Če se to dogaja ves čas, potem prihaja doi kroničnega pomanjkanja in do napak v delovanju različnih organov. Največkrat odpovejo tisti organi, ki so pri posamezniku bolj šibki. ).

2/ POtem je dobro, da se začnete ukvarjati REDNO TEDENSKO z rekreacijo, da se telo dobro razgiba, nadiha. S tem telo dobro prekrvavite in nudite vsaki celici dovolj hrane in kisika (da lahko tvorijo energijo ATP in da je manjša verjetnost, da jo bo začelo primanjkovati za možgane). Poleg tega z mišičnim tonusom potiskate limfo po telesu (limfo po telesu potiskajo samo mišice; če niso napete, limfa ne teče, se zadržuje po telesu in povzroča še več težav), tako čistite telo strupenih snovi (tudi stresni hormoni in vse napake, ki nastanejo v celicah, se na tak način odplaknejo iz telesa). Tako odstranite tiste notranje onesnaževalce, ki tudi povzročajo stres v telesu.

3/ SPANJE. Vaši možgani morajo spati. Ko spijo, šele takrat lahko popravljajo napake, predelajo vse informacije, ki so jih po dnevi zbirali, se počistijo teh informacij in se regenerirajo.Dobro je, da spite skupaj neprekinjeno vsaj 4 do 6 ur.

4/ Prehrana naj bo lahka, veliko sadja, zelenjave, rastlinskih maščob, pusto meso, A čim manj sladkarij, čokolad, ogljikovih hidratov, kave, gaziranih pijač, raznoraznih poživil. To so snovi, ki samo odvzemajo energijo, in povzročajo večjo razdraženost možganov.

Mogoče ste tudi že poskusila s Cellfoodom. Vendar samo Cellfood, ali Persen, ali Helex, ali… ne pomaga. Ko boste upoštevala zgornje napotke, ko boste VEDELA, da se nič ne zgodi takoj, in ko si boste resnično vzela čas na dolgi rok (vsaj 6 do 10 mesecev), POTEM SE VAM BO ZGODIL PREOBRAT! In takrat boste tudi lahko prenehala z zdravili ali jih zelo omejila. Poskusite s Cellfoodom, ki vam nudi dovolj energije, skupaj z ostalimi nujno potrebnimi snovmi, da se možgani hitreje regenerirajo in ne trpijo toliko za pomanjkanjem energije. Oglejte si na http://www.cellfood.si .

Verjemite, da se da! Samo v roke se je treba vzeti, si reči:” Sedaj si pa vzamem čas tja do Novega leta, pa da vidim, kaj sem sposobna!” Boste videla, kako boste vesela in presenečena kaj se da…..lahko mi še vedno kaj napišete, vedno sem vam na voljo,

le pogum m

ODGOVOR SANDRI:
veliko ljudi doživi napad panike na različne načine. lahko čisto obnemijo, ali nasprotno postanejo agresivni.

Za oboje je zelo učinkovito, če jih lahko pripravite do tega, da se vsedejo, in začnejo mirno in globoko dihati. To naj počnejo kar nekaj minut (tudi 10 do 20, če je potrebno). Ko so že bolj umirjeni, jim ponudite kozarec vode. ( Naše babice so dajale sladkano vodo zelo razburjenim, prestrašenim ljudem. To pa zato, da so dobili nekaj več ATP – energije, ki jo v času panike naše telo porabi ogromne količine.).

In potem kakšna pomirjena, tolažilna beseda. Pa bo.

Kako panika vpliva na naše telo pa ste najbrž že prebrala iz predhodnih odgovorov, kjer sem pripela članek, ki govori ravno o vzroku za nastanek panike?

UPRAVLJAJMO STRES!

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ Potek Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!

Vir Klinika Mayo, September 2006

Lep pozdrav!

Hvala za odgovore in pomiritev!
Moram povedati, da sem v tem času spremenila tako prehrano kot tudi sam način življenja. Že nekaj časa nisem jedla skoraj nič ogljikovih hidratov in škroba(krompir, riž, testenine…) in sedaj se potrudim, da pojem tudi nekaj tega(tako so mi svetovali v bolnišnici). Vsak dan tudi telovadim(1 uro oz. 1 uro pa pol) in vsak dan si vzamem tudi čas za sprehod. Bolj se družim z ljudmi in smejim. Upajmo, da bo to kaj pomagalo.
Je pa res, da sem po naravi zelo občutljiv človek in me vsaka stvar zelo prizadane, tudi če ne bi bilo potrebno. Velikokrat tudi stvari zadržujem v sebi, ker se mi enostavno ne da kregati in tečnariti. Očitno to res ni preveč dobro.
Zanima me tudi, kaj mislite o tem, da bi poiskala pomoč psihiatra? Nekateri mi to svetujejo,spet drugi odsvetujejo. Jaz pa si samo želim, da bi se ta mora že končno končala oz. vsaj nekoliko omejila. Resnično upam, da mi bo to uspelo.
Danes ponoči sem spala celo noč, brez zbujanja in kakršnih koli težav, vendar sem pred spanjem vzela Helex. ker sem bila resnično utrujena že. Očitno mi samo to trenutno pomaga.

sandra

Pozdravljena Sandra,

ja, trenutno vam lahko pomaga le zdravilo kot je Helex. Samo nanj se ne smete navaditi, ker je ene vrste mamilo.
Prav je, da ste spremenila način življenja. Da se vam bo nekaj zgodilo, boste potrebovala nekaj časa. V povprečju po cca 8.mesecih se stanje izboljšuje. Včasih traja tudi 1 leto. Zato le pogumno in potrpežljivo naprej. Če boste imela še kakšno vprašanje, vedno vam bom na voljo,

lp m

Še enkrat, najlepša hvala! Ob Vaših besedah se počutim bolje, sploh pa sem o le tem že dosti prebrala – tudi izkušnje drugih, ki se jim dogaja isto. Mene so skoraj vsi spraševali, če me je strah šole(sem namreč zadnji letnik faksa), izpitov…in da je morda to vzrok. Meni pa se to zdi smešno, ker me je tega najmanj strah, saj v vseh 4 letih nisem imela večjih problemov in sem redno vse dokončala. Trenutno imam skrbi samo in izključno zaradi mojega zdravja, ker me je strah. Zelo strah. In da si vsak dan merim pritisk, utrip…vem da ni normalno. Ampak to je trenutno moj vsakdan. In čeprav so bili vsi moji izvidi normalni, se ne morem prepričati, da je z menoj vse ok. In to me ubija.
Vem,da ni dobro, da bi jemala Helex, ampak trenutno je edino, kar mi pomaga, da se vsaj malo naspim. Drugače pa se zbujam sredi noči(večkrat!), ker se nečesa ustrašim, stisne me v prsih, imam občutek da ne morem dihati…in me je še spati strah. Helex pa me uspava in spim celo noč. Sem ga pa že nehala jemati, vendar so se sedaj napadi ponovili(sicer blažji), ampak so pa prisotni.
Sigurno bom upoštevala vse Vaše nasvete, da bi le pomagali. Tudi če bo trajalo dlje časa, kar očitno bo. Ne vem pa, kako naj sama sebe prepričam, da je drugače z menoj vse ok in da zaradi tega ne bom umrla oz da so bili rezultati in izvidi pravilni, da se niso nič zmotili. :S

Lep pozdrav in še enkrat hvala!

Sandra

Sandra pozdravljena,

še enkrat. Ali bi poskusila s Cellfoodom? Ne bo se zgodilo takoj, v začetku ste na Helexu in tako je tudi prav; da ste pomirjena. A verjemite, da se skupaj s Cellfoodom, v roku največ 6 mesecev, toliko opomorete, da ne bo več prisotnega vsakodnevnega straha: Kaj če se mi ponovi…, ne bo več napetosti, tesnobe….Ponovno boste pridobila tisti občutek samozavesti in da obvladujete stvari in izginili bodo ti večni dvomi:Kaj če sem pa le bolana….In potem boste počasi lahko opustila uživanje Helexa, ne da bi zato ne mogla spati, ali bila tesnobna.
Če se boste odločila, poglejte na spletu, lahko pa tudi pokličete,

pa lepo bodite, saj je pred vami začetek novega poglavja v vašem življenju. Dobro ga začnite,

lp m

Lep pozdrav!

Pa bom poskusila s Cellfood-om ja. Da bi le izginila ta vsakdanja tesnoba in strah. In da bi se vrnila na stare tirnice v življenju, brez panike. Ob upoštevanju vseh Vaših nasvetov, upam, da mi bo to tudi uspelo.
Se pa še sigurno javim, saj mi je do sedaj tole še najbolj pomagalo in mi dalo zagon, da se tega znebim. Mislim, da ostali – bližnji okoli mene, sploh ne razumejo, kako grozno se pravzaprav počutim. Sicer pa je verjetno težko vedeti, če tega dejansko ne doživiš oz. če tega ne poznaš.

Hvala, bom poskusila!

sandra

Poskusite, boste videla kako boste v jesenskem času že čisto “druga oseba”. Prva dva meseca ni nujno, da se vam bo stanje izboljšalo, ker je odvisno kako zelo ste notranje “umazana” vseh odpadnih molekul (hormoni, citokini, radikali,….), ki so ostale v telesu zaradi nepravilnega delovanja;in bile tudi vzrok vaših paničnih napadov in tesnobe. Ti odpadki se iz telesa izločajo ali skozi urin, ali skozi kožo (znoj, mozolji) ali skozi blato, zato boste šla lahko večkrat na vodo, se mogoče več potila, sedaj v teh vročih dneh, ali bo v času menstruacije nastal kakšen mozoiljček več. TO NI NIČ HUDEGA! Telo se mora očistiti in to so edine poti po katerih se telo dobro čisti.

Res je, da vas okolica ne more razumeti. Zelo pravilno razmišljate, da vas ne morejo razumeti, ko pa niso nikoli izkusili takšne tesnobe (to je tako kot otrok, ki se še ni opekel na štedilniku. Mora poskusiti, da sploh razume kaj pomeni vroče, peče, boli; in pri vas je enako).

Res je tudi, da zato, ker ste introvertirana, bolj zaprta vase, da se vsa ta čustvena “deponija” (vsi stresi, dražljaji, ki jih večina izbruha iz telesa z jeznim, glasnim, vihravim, komunikativnim načinom) pri vas nabira, nabira desetletja. In potem je dovolj ena čisto majhna kapljica stresa čustev, da gre čez rob in povzroči dolgotrajni občutek tesnobe in včasih tudi panike.

Res vam toplo priporočam, da se navadite teh dihalnih vaj, da se res ukvarjate z razgibavanjem, tudi joga je odlična za vse, ki nismo tako odprti in nosimo vse težave v sebi.

Če bi želela kaj več izvedeti o tem zakaj eni reagiramo eksplozivno, drugi smo pa tiho kot miške, bi vam predlagala, da se udeležite ene od izobraževalnih delavnic TA (transakcijska analiza), ki je namenjena sodnikom, pravnikom, sociologom, pedagogom, psihologom, zdravnikom, mediatorjem in vsem, ki se želijo naučiti osnovne abecede naše psihe, in zakaj reagiramo/komuniciramo tako kot to počnemo. V Sloveniji jih je sedaj že nekaj, saj tudi naša družba počasi spoznava, da poleg znanja matematike, kemije in pisanja,.. je zelo koristno, da poznamo osnove razvoja naše psihe in zakaj so potem odnosi med nami ljudmi takšni kot so – in seveda, kako jih reševati glede na svoje osebno psihično stanje/ego.Če vas bo zanimalo, vam lahko priporočim eno od takšnih delavnic.

Lep sončen dan vam želim m

Meni so se začeli postopoma pojavljati pred tremi leti.Ker sem bila “trmasta” sem seveda odklanjala zdravila in delala na sebi.Sicer sem športnica in lahko povem,da ko si v takemu stanju ne moreš nič.Prvo se je treba pomiriti potem pa lahko kar koli pocnes.Bila sem pri bioenergetiku,opravila tečaj avtogenega treninga.Pa ni bilo nič bolje.Po parih mesecih takih napadov (bilo že čisto ok potem pa spet na tleh) sem prosila splosnega zdravnika za napotnico za psihijatra.Dobila sem antidepresiv (paroksat) in lahko rečem,da sem se popolnoma pobrala.Tako,da boš sama precenila kaj lahko narediš.Je pa res,da je treba prvo odkriti vzrok,delati na sebi,opraviti preiskave (scitnica) in se gibati in družiti z pozitivnimi ljudmi.
Veliko sreče,pozitivnosti,ljubezni in okusanja precudovite narave!

Res je, veliko gibanja, sproščanja, SPANJA,pravilne prehrane, ljubezni in pozitivizma!

– NE PRETIRAVATI v športanju, prehranjevanju, delu ! MALO = VEDNO VEČ!

– NE SE PRIMERJATI s prijateljico, znanko, reklamnim sporočilom!
VSAKDO JE UNIKUM, s svojim metabolizmom! To pomeni tudi kako odreagiramo in kako hitro odreagiramo!

– Pa ne le en mesec ali pol leta. To naj POSTANE ŽIVLJENJSKI STIL! Zato Bodite VZTRAJNI in REDOLJUBNI in POTRPEŽLJIVI ! Res se splača!

Potem se napadom panike, strahu izognemo ali jih obvladujemo, ko nastopijo! Ne pademo v začarani krog strahu, panike, tesnobe,…….

Včasih so potrebna zdravila! A NIKOLI pozabiti, da poleg zdravil VEDNO veljajo zgornje točke! Potem bomo imeli pod kontrolo tudi uživanje zdravil in ne bomo postali njihovi odvisniki!

lp m

Tudi mene pestijo podobne težave. Ponoči mi srce močno bije, zmanjka mi sape in v tistem trenutku se prebudim. Drugače obiskujem 1.letnik veterine, v šoli >blestimsfiži

Pozdravljena,

tako mi je hudo, ko berem takšna obupana sporočila, klice na pomoč mladih, najstnikov.

Hudo mi je, ker ne veste, ker vam MI, VAŠI STARŠI, STAREJŠA GENERACIJA, ne znamo povedati, da so takšna stanja normalna posledica odraščanja. Vi se prvič srečujete s težavo, ko se telo spreminja, odrašča. Zato naše telo začne tvoriti cel kup hormonov (to so samo molekule, ki prenašajo navodila iz možganov v ostale organe – kaj morajo početi) samo za fazo odraščanja, dozorevanje. Ker pa ste pod celim kupom ostalih pritiskov od šole, okolice, staršev, sošolcev, tako možgani hkrati dobivajo ogromno še ostalih sporočil (dražljajev). Tako nastaja v možganih pravi možganski cunami, orkan. Možgani in vse telo so popolnoma izčrpani, saj ne morejo hkrati predelati toliko navodil in potem tudi ta navodila izvesti. In tako izčrpate še tisto malo atomov energije, ki jo imate. In ko ni več energije, začne telo/možgani sporočati: POMAGAJ MI! A tega ne pove z besedami, temveč z bolečino, vnetjem na telesu, s spremembo počutja na psihi in tako s spremembo obnašanja. Poglej si spodaj članek* in predvsem tabelo, ki so jo objavili znanstveniki in ki opozarja vse nas, kaj se nam dogaja samo zaradi preizčrpanosti možganov (in potem vsega telesa).

LAHKO SI POMAGAŠ. Najprej moraš možganom nuditi vsaj malo goriva, energije, da bodo sploh lahko začeli sebe “popravljati, se regenerirati”. Ali bi poskusila s Cellfoodom?

Potem ti priporočam veliko veliko navadne vode (vsaj 2l na dan), in veliko sadja in zelenjave, črne čokolade, riža, ječmena, ajde, rastlinskih olj, in NIČ kave, črnih čajev, sladkanih in gaziranih pijač ter sladkarij!

Potem se začni razgibavati, aktivno telovaditi – fitnes, kolesarjenje, aerobika,….

ZAČNI se učiti UMIRJATI možganske cunamije!! Tako kot smo se naučili brati, pisati, hoditi (a smo rabili kar nekaj let, ali ni tako?), tako se lahko naučimo imeti pod kontrolo orkane v našem telesu. Umirjamo jih lahko z yogo, meditacijo, avtogenim treningom, ali samo globokim mirnim dihanjem, ki ga vsak dan pred spanjem izvajamo vsaj 10minut. Ob tem dihanju NE SMEŠ misliti na nič drugega kot na dihanje. POslušaj kakšno dobro glasbo, ki jo imaš zelo rada in ki te UMIRJA!!!

– Če boš vse to začela delati,
– če boš to počela redno vsak dan in
– če ne boš obupala kar čez 14 dni

boš videla, kako se bo počutje začelo počasi izboljševati!! Najprej boš bolj mirna, manj prestrašena, zbegana. Okolica te ne bo več tako hitro spravila iz tira, začela boš spati, nič več morastih sanj, vsa prepotena, bolj boš zaupala sebi in si verjela,……

Prepričana sem, da si ena tistih oseb, ki so bolj občutljive za vse človeške grdobije, odnos do narave in živali, …Takšni ljudje zato veliko bolj trpimo in nas prizadenejo krivice, nasilja, nesporazumi. Tako smo narejeni, da so naši možgani bolj občutljivi na take dražljaje. Zato tvorimo še toliko več teh stresnih hormonov in tako izčrpavamo možgane. NIč ne moremo proti temu. Lahko pa se tega zavemo, in se naučimo pomagati si, ko pride do takšnega stanja. NAUČI SE! Bodi redoljubna, vztrajna (biološki uri je čisto vseeno, kaj bi ti rada. Biološka ura teče vse tvoje življenje v svojem tik-takanju. Ko jo boš spoštovala, je ne boš posiljevala in poskušala prepričati, da teče hitreje, takrat bosta TI in tvoja biološka ura imeli tvoje TELO, POČUTJE in OBNAŠANJE pod nadzorom) in potrpežljiva, pa BOŠ VEDNO ZMAGOVALKA! VERJEMI MI!

Poskusi, začni že danes in jeseni boš že čisto drug človek. Preko poletja boš že bolje spala, ne bo več morastih sanj in grdih misli o samomoru.
VEDNO ti bom na voljo, upam, da nisem nesramna, ker te tikam. A imam precej starejšo hči od tebe in VEDNO, ko mi tako mladi ljudje pišejo o svojih stiskah, se spomnim….in mi je zelo hudo, ker si še ne znate pomagati.A je v bistvu veliko enostavneje. Samo, da nas ni nihče učil, nihče povedal, se z nami pogovoril.
Poglej si na MedOverNet -YouTube intervju Organizem v boju s stresom. Tukaj notri je tudi tvoj klic na pomoč, verjemi. Prej ko se boš tega naučila, lažje se boš kasneje v življenju s takimi možganskimi cunamiji spopadla in jih premagal. Kot najstnik si se prvič srečala z njimi. IN VEDNO JE ENKRAT PRVIČ. LE POGUM!!
lp m

*Prav STRES je največji krivec našega OBČUTJA, POČUTJA in VEDENJA. Šele ko znamo prepoznati simptome stresa,takrat jih tudi lahko nadzorujemo. Lahko vplivamo na naš visok krvni pritisk, bolezni srca, delovanje možganov,debelost ali diabetes.

Običajni učinki stresa …
… Na naše telo
• glavobol
• mišični krči, bolečine
• bolečina v prsih
• utrujenost
• manjši libido
• slabost

... na naše počutje
• nespečnost • tesnoba
• nemir, strah
• slabša motivacija, zbranost
• jeza, razdražljivost
• žalost, depresija

... na naše obnašanje
• prenajedanje ali anoreksija
• izbruhi jeze
• odvisnost od drog, alkohola
• nikotina
• odsotnost, apatija, malodušje
Vir: American Psychological Association’s “Stress in America” report, 2010

Simptome stresa lahko uspešno nadzorujemo, ko v svoj bioritem uvedemo vsakodnevno redno:
• Fizično aktivnost
• Tehnike sprostitve, ali meditacijo, ali yogo, ali tai chi
• Pravo dozo spanja in počitka vsak dan ob približno istih urah
• In seveda zdravo raznovrstno prehrano večkrat na dan a v MAJHNIH KOLIČINAH. Naučimo se uživati hrano tako, kot da bi »stradali« hrano.
Vir Mayo Clinic 2012

Res Vam hvala, morda si ne morete niti predstavljati kako ste mi pomagali. Res bom začela delati na sebi, ne mislim završti vsega kar sem dosegla, ne smem se predati, moram se boriti in odpraviti z vsem kar me teži. Drugače pa moram povedati da se veliko ukvarjam s športom, vendar tudi takrat najdem čas da se >žrem< s šolo in problemi. In veste kaj, ZARADI VAS imam novo moč, nov zagon in vem da mi bo uspelo! Res hvala Vam in sporočim ko bo vse za mano!

Živio,

zelo sem vesela, da si me slišala. Vesela bom, če mi boš še kaj napisala. Ne jutri, ker jutri se ne bo še nič kaj dosti zgodilo (razen, da boš spremenila svoj dnevni ritem, da se boš začela osredotočati na stvari, ki ti bodo v prihodnosti pomagale, da ne boš več tako prestrašena, panična, malodušna, raztresena,....), temveč čez kakšen mesec ali dva. Vesela bom, če se boš oglasila konec leta. Takrat pa bo tvoj svet in tvoje razpoloženje že drugačno. A obljubi mi eno: da boš vztrajna, potrpežljiva in da se boš držala reda, ki ga boš postavila. Velja? Pa ne pozabi nikoli: VEDNO POSPRAVI SVOJE MOŽGANE, očisti jih cel kup smeti in nerabnih dražljajev zato, da te nikoli več ne pripeljejo v takšno stanje kot je danes. Zato naj postane ena od sprostitvenih tehnik tvoj vsakdan. Ali bo to samo globoko mirno dihanje, ali yoga, ali avtogeni trening – čisto vseeno. Za eno se odloči, DOBRO se jo nauči in potem jo izvajaj.
In še nekaj, kar sedaj še ne moreš, a čez nekaj mesecev boš lahko: VEDNO PRIVOŠČI SVOJIM MOŽGANOM DOVOLJ SPANJA. Če bodo potrebovali 9 ur spanja ali 6 ur spanja – to ti bodo možgani sami pokazali. Einstein je spal vsako noč po 9 ur, pa ni bil ravno neumen, ali ne? Lepo bodi, pa se še kaj slišiva/bereva, velja? lp m

Prosim za pomoč oz. kakšen nasvet…

Ojla,
tudi jaz se soočam z napadi panike že kar nekaj časa. Meni se napad pojavi v obliki zelo pospešenega bitja srca, da se ti zazdi, da bom kar umrla, čeprav sem se nekako že naučila, da se ti ne more nič zgoditi. Res sem že ogromno sama naredila za sebe kar se tiče napadov (ogromno stvari sem prebrala o tem, izvajala in še danes izvajam dihalne vaje, sem ogromno v naravi na sprehodih in tudi redno telovadim, meditiram ter podobno…) Moram reči, da sem se nekje v 70% že rešila napadov panik, ne pa še v celoti.
Namreč prav zaradi oblike napada – povišanega srčnega utripa, si ga v večini sama povzročim oziroma si ga sama prikličem v situacijah kjer se vežejo dejavnosti na srčni pulz kot naprimer: pri teku (še dan danes si tako močno želim preteči kilometre, jaz pa se na vsake 300m ustavljam ter se preverjam, če je vse ok in če lahko tečem naprej in tako nisem pri teku sproščena čeprav se popolnoma zavedam, da je normalo da imam pri teku povišan srčni utrip, si tega enostavno ne morem dopovedati), potem enako se mi dogaja, če hodim nekam v hrib, kjer se ti ravno tako normalno zviša pulz, jaz pa žal takrat že paničarim.
Najhuje pa mi je trenutno to, da sem noseča v 7 mesecu in, da me je grozno strah vsakič, ko pridem na pregled h ginekologinji, pa ne zaradi samega pregleda na ultrazvoku, ampak takrat, ko mi meri krvni tlak, ker se zraven vidi tudi pulz. Tega pa me je enostavno groza in takrat doživim oz. si sprožim zelo velik napad te panike in pulz je res neverjetno zvišan, čeprav pritisk je pa čisto normalen. Ginekologinji sem to sicer tudi omenila pa mi je predlagala psihologa (kar se ga bom seveda tudi udeležila), čeprav ni bila videti ravno zadovoljna nad mojo paniko in mi s tem še dodatno vlila večji strah do pregledov.
Res pa je, da sem po naravi velik hipohonder in se nasploh zelo bojim zdravnikov pa čeprav vem, da so moji izvidi vedno zelo dobri.
Res bi Vas prosila za kakršen koli nasvet, kaj bi lahko še storila in ali mogoče obstajajo kakšna blaga pomirjevala tudi za nosečnice (čeprav sem velik nepristaš tablet ampak res ne bi rada vsakič, ko moram iti na pregled doživeti napade panike), ker si iskreno želim normalno donositi svojega otročička do konca in tudi brez panike roditi.
V drugih situacijah pa se mi napadi panike več ne pojavljajo (razen pri teku, hoji v hrib in pri zdravstvenih pregledih – bolj natančno pri merjenju krvnega tlaka) in sem na to tudi zelo ponosna!!

hvala za odgovor in lepo vse skupaj pozdravljam

Pozdravljena,

najbrž ste vse, kar je zgoraj že zapisanega, prebrala. Napisala ste, da ste svoje napade panike uspela že v veliki meri obvladati. TO JE ODLIČNO in VELIK NAPREDEK! A boste potrebovala še kar nekaj let, da boste lahko rekla: Jaz pa sedaj svoje strahove obvladujem. Vem, da se mi dogajajo, vem zakaj se mi dogajajo, zato jih tudi znam še pravi čas obvladati!
Da se naučimo obvladovanja stresa (to so ti napadi panike, tesnoba, visok srčni utrip, aritmije, hudo znojenje, bolečine v prsih, plitko dihanje, fleki po obrazu ali celo po vsem telesu,…….), je potrebno marsikaj spremeniti v svojem načinu življenja, vsakodnevnih navad. In tudi ko to začnemo spreminjati, se ne zgodi čudežna preobrazba kar čez noč, ali vsaj v enem mesecu. Naše telo, da SPREMENI SVOJ ŽIVLJENJSKI VZOREC – NAVADE, potrebuje kar nekaj let (to pomeni vsaj 3 do 5 let, če ste stara ok.35 let; če ste že več kot 45 let potem je potrebno vsaj 5 do 7 let. Navada z leti postaja vedno hujša železna srajca!). Še posebej po 20.letu starosti, ko smo že popolnoma oblikovali svoj značaj, vedenjski vzorec, tudi način prehranjevanja, spanja, rekreacije in sproščanja.

VEDNO SE SPOMNITE, da ko želimo nekaj spremeniti, je to popolnoma enako kot, ko začnemo majhnega otroka učiti pisati ali brati. Zato otrok potrebuje nekaj let ( v šoli se sistematično vsak dan, let in leta učimo, privzgajamo otrokom to znanje. Enako jih v šoli učimo leta in leta delovnih navad – da morajo vsak dan sedeti ob knjigi in se učiti nekaj časa….). In če otroka naučimo nepravilno brati in pisati in če kasneje, po nekaj letih hočemo to obliko pisanja ali branja spremeniti – to so potem kar muke. Potrebno je že spet veliko časa, vztrajnosti, volje, redoljubnosti, da se naučimo novega vzorca.

ENAKO velja pri teh naučenih vzorcih – simptomih stresa. Vaše telo/um je privzelo vzorec panike in aritmije kot OBRAMBNI VZOREC ob stresnih situacijah. In ker ste že po naravi malo hipohondra, ste postala izredno sensibilna/občutljiva na vse kar se vašemu umu zdi sumljivo/nevarno/drugačno. In vaš um(možgani) to takoj prevede v obrambno reakcijo, kar se pri vas kaže v obliki straha, ki prehaja v paniko in konča z aritmijo. Večkrat ko to ponovite, bolj si to vaše telo/um zapomni in po nekajkratnih takšnih reakcijah,prevzame kot rutino – za njega postane zelo običajna praksa (postaja železna srajca). Vi ste ta vzorec morala oblikovati dolga leta, pa sploh niste vedela, da postaja rutina. Najbrž je enkrat ob neki hujši stresni situaciji ali stresih, ki so si sledili mesece in leta, postal vaša RUTINSKA OBLIKA OBRAMBE vašega telesa/uma.
/Veste, to ni nič drugega kot uigrani vzorec (ali teamsko delo) med vašimi možgani, ki ob dražljaju (to je ta vaš sum: kaj pa ,če…) takoj dajo komando v obliki celega kupa hormonov (ti hormoni so samo kurirčki, prenašalci navodil kaj mora kakšen organ narediti, ker se bo nekaj zgodilo). Ti hormoni, pa tudi nevropeptidi potem z vso brzino gredo do določenih organov, pa tudi do imunskega sistema in tako PRI VAS, V VAŠEM TELESU/UMU povzročijo občutek tesnobe(strah), ki prehaja v še večji strah (ker je še več navodil-hormonov)…. hkrati vaše srce dobi navodila, da bo potrebno črpati veliko kisika in hrane, saj bodo možgani, pa endokrine žleze in imunski sistem potrebovali veliko energije (saj morajo delati – dajati navodila, tvoriti nove in nove hormone, telesca, druge molekule….). IN OČITNO je vaše srce vaša podedovana šibka točka – ne zmore hkrati obvladovati toliko podatkov, in pride do aritmije./

Sedaj, ko ste noseča, se pri vas ponovno pojavlja ta vaš notranji občutljivi zvonček:”Pazi, že spet bo nekaj!” In vi se mu ne znate upreti, saj se vedno znova najprej pojavi tisti vaš stari ustaljeni obrambni vzorec (navada je železna srajca velja tudi tukaj!).

Z vsakodnevno redno meditacijo, jogo, predvsem pa z globokim mirnim dihanjem – VEDNO KO SE VAM POJAVI, KO ZAČUTITE tisti DVOM, STRAH, kaj pa,če bo sedaj… – takrat se vedno ustavite IN GLOBOKO ZADIHAJTE in mislite samo na dihanje (to morate početi ene 5min ali vsaj 20-krat vdihniti in izdihniti – to pa zato, da se tisti možganski cunamiji, dražljaji umirijo – ker se z vašim dihanjem preusmerijo v drugo nalogo,to je dihanje umirjanje uma, in tako “pozabijo”, ne dajo naprej navodil za tvorbo cel kup stresnih hormonov, in ne povzročijo že spet “domino efekta”). Pravite, da vam ene 70% to že uspeva! Odlično! Še naprej to počnite in z leti boste imela lahko svoj um/telo skoraj popolnoma pod nadzorom. Saj vam bo še včasih “malo ušel in poskušal v stare tire”, a ga vi s svojo voljo umirite. Vedno se tudi zavedajte, da ste genetsko nagnjena k hipohondriji. Torej je oblikovanje takšnih obrambnih mehanizmov za vas nekaj povsem normalnega. Le od vas bo odvisno koliko mu (temu vzorcu) boste dovolila, da vas bo obvladoval. V času nosečnosti, rojstva otroka in v prvem letu rojstva otroka, se vam bo lahko večkrat pojavljal ta vaš vzorec. Zato, ker ste že zaradi nosečnosti pod večjimi energetskimi pritiski, potrebami. Ali bi poskusila s Cellfoodom? Vam in še nerojenemu otroku bi omogočil stalno energetsko ravnovesje in s tem minimizacijo teh vaših obrambnih mehanizmov, aritmije, nastanek strahu, panike.Če vas zanima bolj podrobno, si na http://www.cellfood.si lahko pogledate e-brošuro, lahko pa jo dobite tudi v kateri od Sanolabor trgovin ali izbranih lekarnah. Lahko tudi prosite na 031 278 381 in vam jo pošljejo na vaš naslov. Ravno tako vam lahko odgovorijo na še kakšno vaše vprašanje.

Seveda bi bilo dobro, ko bi se s psihologom pogovorila o vseh vaših strahovih, ki ste jih prinesla iz otroštva, najstništva in v vaši odrasli dobi iz njih ustvarila paniko, strah, aritmije. A nikoli ne pozabite, da je za to vedno tudi osnova v genetiki (vaša hipohondrija), to je tista vaša šibka točka, ki vam bo vedno “ven udarila”, ko boste negotova, energetsko šibka, izčrpana. Vi jo pa potem v končni obliki občutite kot aritmijo.

Spodaj sem vam še enkrat pripela dognanja znanstvenikov kako stres vpliva na naše telo, na naše počutje in vedenje. Mogoče ste tudi že videla/poslušala intervju na MedOverNetu, ki je namenjen prav ženam 30+.

Želim vam čudovite dneve pričakovanja vašega novega člana, veliko počivanja in razgibavanja in predvsem poskusite tistega vašega notranjega črvička (zvonček) utišati vsakokrat, ko začne lesti na plano.

lp m

*Prav STRES je največji krivec našega OBČUTJA, POČUTJA in VEDENJA. Šele ko znamo prepoznati simptome stresa,takrat jih tudi lahko nadzorujemo. Lahko vplivamo na naš visok krvni pritisk, bolezni srca, delovanje možganov,debelost ali diabetes.

Običajni učinki stresa …
… Na naše telo
• glavobol
• mišični krči, bolečine
• bolečina v prsih
• utrujenost
• manjši libido
• slabost

… na naše počutje
• nespečnost • tesnoba
• nemir, strah
• slabša motivacija, zbranost
• jeza, razdražljivost
• žalost, depresija

… na naše obnašanje
• prenajedanje ali anoreksija
• izbruhi jeze
• odvisnost od drog, alkohola
• nikotina
• odsotnost, apatija, malodušje
Vir: American Psychological Association’s “Stress in America” report, 2010

imam popolnoma iste simptome kot sandra, s tem da so mi v bolnici odkrili aritmijo in slabšo prekrvavljenost srca pod obremenitvijo sedaj je še slabše. Ko sem doma se počutim dobro, ko pa kam grem je vse narobe.

Pozdravljeni,

aritmija in palpitacije, pa težko dihanje, stiskanje v prsih, nezmožnost globoko vdahniti,…..vse to je simptomatika, posledica stresnih dogodkov. Mogoče ste prebral vse tisto, kar sem napisala Sandri, pa še nekaj posameznikom, ki se soočajo s posledicami stresa. Naše telo ob stresu potrebuje OGROMNO ENERGIJE. V prvih epizodah stresa, ga telo še nekako uspeva uravnovešati. Ko pa si stresi sledijo eden za drugim, dan za dnem, mesece in leta…potem pa telo tega enostavno ne zmore več. Možgani so tisti organ, ki potrebuje največ energije. Ko začne zmanjkovati energije(ATP molekul), potem možgani enostavno jemljejo energijo drugim organom. Sprva mi tega niti ne čutimo. Čutimo, opazimo samo tako, da pobledimo, da otrpnemo, da nas požene na stranišče, da nam dih zastane,… (to so znaki, ki povedo katerim organom so možgani odvzeli energijo. Na primer:Ko otrpnemo, to pomeni, da so možgani odklopili naš gibalni organ,…)
Ko pa se to ponavlja in ponavlja, potem pa začnejo TRPETI TISTI ORGANI, ki so pri vsakem posamezniku “genetsko šibki” (to pomeni, da smo se rodili, podedovali na nekem organu – lahko tudi na več organih, neko manjšo napakico ali slabše delovanje). In TI “ŠIBKI ORGANI” nam sedaj SPOROČAJO, da možganom zmanjkuje energije in da oni (ti organi) zato zelo trpijo in s tem delajo napake, nepravilno delujejo.
Srce, možgani, imunski sistem in endokrine žleze so tisti najpomembnejši organi, ki tudi začnejo največkrat SPOROČATI, nas KLICATI NA POMOČ!
Pri vas je zelo podobna slika. Doma ste uredu, ko greste ven, pa se začnejo težave…
Zavedati se morate, da bi se moral najprej SOOČITI s svojimi STRESORJI, Kateri so tisti dejavniki, ki vam povzročajo stres. In poskusiti se ČIM BOLJ izogibati tem dejavnikom. Ker pa to največkrat ne gre (vzroki so v službi, mobing, čustveni dejavniki,.. ali ni tako?), potem se jih moramo naučiti OBVLADOVATI. Zato obstaja cel kup tehnik (joga, ayurveda je ena boljših starodavnih medicin, ki popolnoma podpirajo sodobno znanje biologije našega organizma, meditacije,… ali samo globoko mirno dihanje). Tudi ne bo pomagalo, če boste izvajal te tehnike sporadično, včasih. Potrebno jih je izvajati vsak dan in še ob istih urah. TO JE ZELO ZELO pomembno(saj ste si najbrž prebral pri odgovorih zgoraj?). Tako telo učimo NOVE VEŠČINE – Obvladovanje stresa. In tako kot smo se naučili veščine branja, pisanja, vožnje kolesa, avta,….enako se LAHKO NAUČIMO OBVLADOVATI SVOJE MOŽGANSKE CUNAMIJE. V šoli smo se novih veščin učili nekaj let. Tudi dober šofer postaneš, ko prevoziš vsaj 3000km. In seveda ves čas ponavljaš te veščine. Tako postanejo za naš organizem rutina, navad. Nekaj samo po sebi umevnega. ENAKO lahko postane tudi veščina, navada – OBVLADOVANJE STRESA, a le, ko jo redno vsak teden vsaj 4-krat vadimo.

Verjemite mi, da boste lahko hodil od specialista do specialista, dobival cel kup tablet in tabletk, odkrivali vam bodo nove in nove napake….zavrteli se boste v ta začarani krog , kjer ne bo konca. Poskusite si najprej priznati, kaj je tisto, kar vam povzroča psihične težave, neugodje. POglejte, kako se prehranjujete, koliko VODE popijete in kako se rekreirate ter KAKO SPITE! Če boste do sebe odkrit, boste hitro ugotovil, kje so tisti dejavniki, ki so za vaše zdravje pogubni……

Ker pa je v začetku to zelo težko in tudi energetsko zelo izčrpljujoče, ali bi poskusili s Cellfood kapljicami? Pomagale bi vam prebroditi te začetne težave, ta velik manjko energije. In to bi vplivalo tudi na vašo aritmijo in slabše “kisikanje” organizma kot celote. Če vas zanima, se lahko obrnete na [email protected], pa vam bomo lahko še posebej odgovorili in priporočili kako.

Če vam nisem popolnoma odgovorila, me lahko opomnete in poskusila vam bom najti odgovor,

želim vam vesele praznike in veliko dobrega miru, lp m