Ne vem na koga se še naj obrnem, želim le da nama s partnerjem uspe.
Zgodba: partner ločen z dvema polnoletnima otrokoma, s katerima nima stikov. Midva sva skupaj dobro leto in pol, sedaj imava dva meseca starega dojenčka. Oba sva so otroka zelo želela in uživava v starševstvu,on je zelo pozoren , ljubeč, težava je, da se bojim, da bo šel .Zakaj?Bivšo ženo je varal z nešteto različnimi ženskami, ona se je ta čas ukvarjala z dvema majhnima otrokoma. Ko je zvedela za vse avanture se je ločila, partner se je odselil od nje. Z otrokoma je počasi izgubil stike, ker je imel takrat težave s službo ji tudi ni redno plačeval preživnine, zato sta se tudi skregala. Po tem je bil čisto izgubljen, imel je številne večletne oz. enoletne zveze-v nobeni ni bil srečen. Vse to sem izvedela od drugih, on mi je samo povedal za odnos z mamo in ločitev-da je žena pustila njega, nobenih drugih podrobnosti. Potem je spoznal mene in si ustvaril družino. V čem je težava:partner je imel zelo težko otroštvo, od mame ni imel praktično nič, ker je bila zaradi bolezni, huda odvisnica od tablet. Večinoma dneva je spala, ali imela hude depresivne izpade. Nikoli ni občutil tiste prave materinske ljubezni, zato sem mnenja, da vseskozi, preko teh številnih avantur išče tisto pravo ljubezen oziroma želi nadomestiti nikoli občuteno materinsko ljubezen. Mislim, da je tudi zato varal svojo ženo, ki jo je –tako je povedal, imel najrajši od vseh žensk potem. Ko sva se midva spoznala je čim prej in zelo želel otroka,ker sem bila tudi jaz za to, sva željo hitro realizirala. Bojim se pa, da je ta želja po še enem otroku posledica neurejenega odnosa z otrokoma,ki ju že ima in da išče zgolj zamenjavo za otroka, ki ju po mojem zelo pogreša in ima slabo vest, ne zna se jima pa več približat. Zato mislim, da tudi z mano in z otrokom ne bo srečen in bo spet iskal avanture, dokler ne razčisti odnosa z mamo in otrokoma. Kaj pravite, kako mu naj pomagam, kako se mu naj približam. Zelo si želim, da bi nam uspelo.

Lepo pozdravljeni!

Ali se spartnerjem pogovarjata o čustvih, doživljanjih in občutkih? Kako ga čutite vi, če odmislite to kar veste o njem? Kakšen je vajin odnos?

Vaš strah, vas vodi v anksioznost in boste morala delati na soočenju. Vaš partner ima težave z vspostavljanjem bližine v odnosu, saj kot ste dejala, je tudi sam ni nikoli doživel. Ko odide oziroma ima več razmerij, gre pravzaprav v globini za strah….strah pred bližino, nesprejetost, občutek, da “ni dovolj dober”….strah pred tujo situacijo.

Ali se sedaj zaveda starih vzorcev? Za vaju bi bila primerna partnerska terapija ali pa posamična za oba. Bistvo pa je v volji…ali si on želi delati na sebi?

Lep pozdrav in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]