Včasih se spomnim, da smo hodili po Laško pivo na mejni prehod Fernetiči v diskont Evrospin, ker je bil bistveno cenejši od istega piva na tej strani meje. Kar je smešno in sramota.

Samo ni tako samo pri pivu.

Kakor opažam, recimo tudi Gorenje prodaja svoje izdelke bele tehnike v tujini po bistveno nižji ceni (tudi 30%), kot pa so v slovenskih trgovinah (to se da hitro preverit v spletnih trgovinah). Tudi to je zame sramota.

Zanima me, če ima kdo seznam, kaj vse od slovenskih proizvajalcev je še ceneje v tujini kot doma?

Očitno te firme slovenskega kupca podcenjujejo, v tujini pa morajo prodajati pod ceno radi konkurence, ker pač te firme nimajo nobenega imena. Jaz to samo tako razumem, zakaj nam doma prodajajo držaje kot tujcem.

Pa sploh ni treba čez mejo. Grem v Spar in kupim Cockto za okrogel evro, v Mercatorju hočejo pa za enako flašo 1,41. Ali pa tavelik Mercator in manjši Mercator, oba v istem kraju, cene pa ravno tako različne za take odstotke, kot jih navajaš.
Me pa zanima, kje si belo tehniko zunaj videl ceneje kot pri nas – kar sem gledala do sedaj je bilo vse dražje.

Recimo isti pralni stroj:

Pri nas 447 evrov

http://www.supercena.com/I-GORENJE_WA_61121

v nemčiji pa 295 evrov

http://www.amazon.de/Gorenje-WA61121-Waschautomat-WA-61121/dp/B0006L7MZ4/ref=pd_ka_1/028-2407414-9366904?ie=UTF8&s=home-garden&qid=1174400738&sr=8-1

In tega je še veliko.

Kakšni so pa davki na tovrstno blago v Nemčiji? Tukaj lahko do precejšnjih razlik v ceni pride.

Pojma nimam, samo smo del EU in ne verjamem, da bi lahko bile bistvene razlike, saj jaz lahko nemški stroj pripeljem k nam, brez da me kdorkoli kaj vpraša. Edino problem je garancija in servis, ker je pač proizvajalec že v Sloveniji. 🙂

Ekonomske odlocitve cesto temeljijo na kalkulaciji z marginalnimi količinami : ekonomski subjekt ali oseba se za določeno aktivnost odloci, ce mu bo DODATNA korist presegla DODATNI strošek. Marginalna kalkulacija se sprasuje ali se v danem polozaju pri sedanji proizvodnji splača le-to povečati ali nekoliko zmanjšati. V ekonomiji lahko vsaka količina nastopa v treh oblikah : kot SKUPNA, POVPREČNA in kot MEJNA količina. Skupna količina se nanasa na celoten proizvod, povprecna količina se nanasa na posamezen izdelek, mejna količina pa se nanasa na neko povečanje proizvodnje. Mejno količino dobimo na ta nacin, da odvisno variablo za malenkost spremenimo (dX). Rezultat te malenkostne spremembe je tudi malenkostna sprememba odvisne količine (dY). Sledi dY = f (dX). Do mejne količine nato pridemo z deljenjem spremembe odvisne s spremembo neodvisne spremenljivke : dY/dX ali znano kot naklon. Mejna korist naj bi bila večja ali enaka kot mejni stroški.

Po slovensko.
Pri kalkulaciji cen za domači trg (ali bilokater nekonkurenčni trg), se vpošteva vse fiksne in variabilne stroške plus pribitek v obliki zaslužka. Ponavadi podjetje ugotovi, da so tržne kapacitete manjše od proizvodnih in da so fiksni stroški že itak pokriti s ceno in proizvedeno količino na domačem trgu in da bi dodatna enota proizvodnje stala manj kot stane proizvodnja 3582 že proizvedenih pralnih strojev za domači trg. Kje ima tale logika luknje pa lahko sam potuhtaš.

Razlike so očitne, to je dejstvo.

Poglejte v Avstrijo in boste videli, kakšne so tam cene, še vedno se določene stvari splača kupovati v tujini.

Zakaj, da prodajš tudi tam, moraš ceno spustiti, in na to so trgovci pripravljeni.

primož

Ampak res določene stvari. Ravno zadnjič sem gledala članek, kjer so primerjali cene Ljubljane, Trsta in Celovca. Ljubljana je bila najcenejša.

Ja drage stvari- beri znamke so v Slov. cenejše.

Vprašanje je sedaj že na blogu in tudi poslano Gorenju. Če bo poslal razlago, bom z veseljem tudi objavil.

http://dronyx.blog.siol.net/2007/03/21/1400-obratov/