Nakup cevljev…Prava muka!
Drage starejse sotrpinke!
Ocitno se nam stopala z leti drasticno spreminjajo. Bolijo nas tetive, pa kosti, pa stopalni loki se spuscajo, pa… 🙁
No, potem sledijo pravi podvigi, ko nas caka nakup cevljev, v katih naj bi hodili brez bolecin in naj bi se obenem tudi priblizno “sik” izgledali.
No, to sta pa ze dve zahtevi, ob katerih je skoraj nemogoce najti primerno obutev za danasnjo, malce starejso, zaposleno zensko!
Ima mogoce kdo od vas kaksno idejo, kje najti vsaj priblizno okusno in komodno obutev, v kateri lahko zdrzis minimalno 8 ur brez bolecin?
Bom tisockrat hvalezna za vase ideje! 🙂
LP!
Mene so vedno najmanj obremenjevali slonarji s 5 – 7 cm visoko peto in spredaj močno dekoltirani, da so kite čimbolj proste. Na dno pa se splača položiti ortopedski vložek. Najboljši je tisti, napolnjen z modrim gelom v neckermanovem katalogu. Ne pečejo pdplati! Če pa te med delom nihče ne vidi v noge, pa je najboljši recept preobuvanje v ortopedske čevlje. danes se dobijo že taki, ki sploh ne spominjajo več na čistilko. (Na moji šoli smo jih nosile namreč le čistilke in razen mene še ena učiteljica razrednega pouka.)
V tujini zelo iskana obutev, v Lj. pa le ena trgovina, kamor večinoma zahajajo tujci in tisti z izrednimi težavami z nogami ali bogatejši, je Birkenstock. Lokacija je za Maxijevim odprtim parkiriščem ob cesti, na koncu stavbe, kjer je policija. Zraven so tudi hiše Honka-prodajalna.
Za to obutev je manekenka Heidi Klum in ima 230 letno družinsko tradicijo, ki ji posnemovalci niso kos.
Jaz sem si privoščila poletne preproste natikačke, katerih cena mi je bila kar dosegljiva. V njih sem prekrižarila eno izmed evropskih prestolnic, saj so me rešili, ko so me eni čisto ožulili. So udobni, hodi se božansko, kopito je za različne oblike nog in se da naročiti iz Nemčije.
Nisem njihova, sem pa vzela prospekte in moja prijateljica je edino v njih lahko hodila po operaciji kosti pri palcih na nogah.
Upam, da sem vama pomagala in da bodo čevlji hodili sami.Srečno!
Ponca, pa ti meni vidiš v dušo….. :))) Ah ja, elegantni salonarji s tanko in lepo petko, ki vizualno še polepšajo nožice in jih naredijo ljubke…. najmanj štiri pare sem v zadnjem času kupila, pa vsakič razočarano ugotovila, da niso udobni…. Ampak peti par je bil pa ta pravi, ha! Skratka, naučila sem se, da moram v nakup popoldan, ko so noge že utrujene in brezpogojno moram v rokah čutit mehkobo, ko jih zvijam in maličim podolgem in počez…. Italijanski modeli so mi pisani na kožo, ti so v glavnem tudi tako narejeni, da prste in prednji del stopala objamejo, ne pa tiščijo. In neminovno so mimo časi, ko sem lahko v prvi trgovini čevelj poskusila, se v njem trikrat zavrtela pred ogledalom ter jih kupila. Ne, ne – zdaj obredem veliko trgovin in šele po temeljitem testiranju sežem v denarnico.
Nisem ti kaj dosti pomagala z mojim komentarjem, hočem samo reči, da smo odvisne od potrpežljjivosti in neskončnega raziskovanja.
Oh, ja…..
lp
Modra
Moja ljuba Ponca,
to je ena mojih največjih težav. A jo nekako rešujem. Ko se odločim za nakup čevljev, nikoli ne kupim samo enega para. Takrat grem v trgovine (no, zdaj imam eno izbrano: poprej so mi odgovarjali vsi čevlji Alpine Žiri, potem sem se peusmerila na Peko, zadnjih par let sem bila na Planiki, zdaj pa sem odkrila tudi jaz eno trgovino z italijanksimi modeli, kjer kar precej najdem zase – LaScarpa se imenuje trgovina).
Torej, vzamem si dve uri popoldan po službi in grem. In takrat si nakupim po dva ali tri pare čevljev, od tega dvoje salonarjev “za lepo nogo”, ker v službi žal ne morem hoditi v nizkih čevljih ali coklih, kar bi najraje!, potem ene z nižjo, ne pa čisto nizko peto in pa seveda ene tri pare obutve, podobne sandalom ali nekaj takega, da je lahko bodisi za poletje, bodisi za pomlad ali zgodnjo jesen. Skratka, ko se že dam na “mučenje in na natezalnico”, se temu posvetim, da imam potem za ene dve sezoni kar ljubi mir.
Je pa res, da se mi je oblika noge, t.j. stopala kar precej spremenila. Prvo kot prvo moram že nekaj let jemati kar številko večjo obutev, drugo mi je na levi nogi začela nagajati kost pri palcu, tretje sem postala zelo razvajena in komot čevelj je zame “zakon”! Četudi ni vedno eleganten in ne naredi vedno lepe nogice, ga čez komot žal ni in tudi neelegantnost “ke u noge” si na ta račun kdaj pa kdaj le privoščim.
marija (1)
Ti bom jaz pokazala Metuzalemske ženske! Kaj pa neumnosti klatiš! Metuzalem je ja živel več kot devetsto let!
Hec na stran, veliko nas je. Ampak jaz sem imela težave že od mladih let. In resnično sem lahko nosila le zgoraj opisane čevlje. Najbolj butasto pa je to, da imam v resnici zelo lepo in elegantno oblikovano stopalo, tako da res ne razumem. Z zgornje strani mi nart nekako na sredini poprek tako stisne, da mi neha krožiti kri, prsti najprej drevenijo in jih zebe, nato bolijo in nazadnje so bili že modrikasti, ker nisem imela možnosti sezuti se. Če so čevlji prek tega mesta odprti, jih pa lahko nosim. Me pa moti, kadar imajo prsti preveč prostora, ker se mi nohti zatikajo v usnje nad njimi in sem si tako enega že nekoč odtrgala. Da ne omenjam posebej, da se mi sezuvajo. Jaz nič več ne razumem. Sem že tudi sklenila, da bom vzela dva para, pa so me odpravili z “Žal, gospa, je to zadnji par”