Kiki, tvoji odgovori so mi res všeč. Še posebej se strinjam o tem kako lahko tudi doma vadimo na poceni način. Drži se.
Manja

Sadje ima res velik GI, ampak mislim, daga je zelo neumno črtai z jedilnika. Mislim, da os neumne vse diete, ki črtajo sadje. Saj vsi vemo koliko vitaminov ima sadje. Sadje vsak dan in čim več je moje mnenje.
Manja

Sadje vsekakor. Jaz se ga samo popoldne in zvecer raje ognem. Zjutraj in dopoldne pa ni nobene panike…

Tudi jaz ga jem zjutraj, če ga že jem. Tisti, ki pa hoče res shujšat pa po mojem boljše, da ga je čim manj, vitamine pa nadomestiš s kakšnimi dodatki ali multivitaminskimi šumečimi tabletami. Ampak OK, če že ravno ne moreš, sam da se ostalega držiš.

Prvo kot prvo nisem najstnica, že dolgo ne. Stara sem 23 let. Vidim pa, da so eni tako neumni, da je res škoda zapravljat čas in jim nekaj dopovedat. Ampak res zelo zelo neumni.
Jasna, oprosti, ampak zdi se mi, da si ti oseba, ki sama sebi laže. Nič hudega, veliko debelih ljudi je istih. Mnogi (kot ti in še nekaj tukaj) se sploh ne zavedajo, da delajo napake. Ko sem se pogovarjala z neko starejšo ženski, ki je debela mi je rekla, kako da je lahko debela, če pa tako malo poje. Zjutraj poje samo en sendvič. Ali pa salame s prepečencem. Zvečer pa poje gris. drži se kao zdrave prehrane. Samo včasih se prekrši in je pizzo (ene trikrat na teden po deseti uri). Mislim, pol pa ni čudno. pa kdo je že kdaj rekel, da prepečenec ne redi? Mogoče še bolj kot navaden beli kruh, ker ima dodan sladkor. Visok glikemičen indeks.In potem mi je rekla, če vem za kakšno dieto. in sem ji povedala, kaj lahko in kaj ne in tisto, kar lahko ona pol ne sme jesti. Zaradi ne vem česa že.
In moja prijateljica, ki je res zelo debela in skos jamra, pa da bo shujšala in vedno ko dobi kaj denarja vse zapravi za sladkarije. Vsak dan si kupi čips, ene parkrat ji je zmanjkalo denarja in sem ji mogla posodit. In mi ni nikol vrnila. Sej mi ni škoda 200 sit, sam ona je bolana. zaradi tega mi je blo žal, da sem ji posodila, raj bi ji šla kupit en navaden jogurt LCA pa jabolko. Potem sem ji enkrat vzela čips, pa se je zjokala. Se mi ful smili zaradi tega, ker ona ima zgleda še en drug problem razen debelosti. ne morem ji kaj dosti pomagat, ker če jo hočem spravit tečt, se izgovarja, da nima kondicije. ja itak, da ne. Bi pa najprej hodile.
Potem sem imela enega 150 kilskega sošolca. Ampak res bil je svinjsko debel. Pa je shujšal, ampak s pomočjo treningov in pravilne prehrane. Sedaj je lepotec. ampak res s kockicami na trebuhu. Ko sem se pogovarjala z njim mi je priznal, da je bil debel zato, ker je npr. bil sposoben pojesti kilo belega kruha naenkrat z evrokremom in dvema litroma mleka. Če je on lahko, ki je bil že celo življenje debel… njemu je uspelo, ker si je priznal napake.
Pa še nekaj ti povem. Tole ločevanje živil po skupinah je ena taka bedna komercialna fora, na katero nasedejo samo najbolj neumni. Če bi malo logično pomislila- telo potrebuje za normalno delovanje vse sestavine. Tako ogljikove hidrate kot beljakovine, maščobe, minerale, vitamine… Pa povej mi še to, kako boš pa ločila B in OH v zelenjavi npr.? A mi lahko z ustreznimi argumenti podpreš tvojo tezo? Zakaj bi po tvojem bilo pametno ločevanje B in OH? Ali pa kar na slepo verjameš vsemu kar kdo reče? Dokaži mi, da si vsaj povprečno inteligentno bitje.

Evo posebej za vas sem se šla sedajle tehtat, Ker sicer se ponavadi ne tehtam, ker mi številke na tehtnici ne povedo nič. Velika sem 159, tehtam pa 49.7 kg. imela sem tudi že več (55) pa tudi manj (47) kg. Ne morem točno reči, koliko kg si želim imeti. Vem samo, da hočem povečati mišično maso, ter zmanjšati procent maščobe. Ne me vprašat koliko, ker si moram enkrat te dni izmerit, če to delajo v našem fitnessu. Potem pa vsaka dva meseca npr. spet, da vidim kako napredujem. Prej sem se bolj ukvarjala z drugimi športi (borilne veščine), tako da me ni nikol zanimalo, razen tega, da bi bila čim lažja. Sedaj mi fitness bolj ustreza, ker lahko trening prilagajam sproti, glede na moje ostae obveznosti. Se opravičujem, če zamujam z odgovorom, druge obveznosti…

Tistim, ki se pritožujejo, da so predebeli, pa jedo zelo malo, priporočam, da si začnejo voditi dnevnik prehranjevanja. To pomeni, da zapišeš vse – res čisto vse, kar poješ in spiješ in izračunaš zaužite kalorije. To sicer ni posebej zabavno, toda pripeljalo vas bo do pomembne ugotovitve. Sama sem bila prav presenečena, ko sem konec dneva potegnila črto. Mislim, da vas bo kar veliko ugotovilo, da pojeste precej več kalorij kot ste mislili do sedaj. Tudi sama sem dolgo lagala sama sebi, toda to je bil prvi korak na poti k uspehu. Prvi rezultati so že vidni.
Lp!

Xena – klap, klap. Do istih spoznanj smo PO PRAVILU prisli vsi, ki smo bili nekoc predebeli, kljub temu, da smo “tako malo” jedli… da ne govorim o tem, da smo se “tudi veliko gibali”… 🙂

RAVNO ZATO, KER DEL ŽIVLJENJA POSVEČAM ČLOVEŠKI (TUDI SVOJI) PSIHOLOGIJI, TI LAHKO ZATRDIM, DA SEM IZ PREBRANIH BESED IZLUŠČIL TO, DA NISI ČISTO ZADOVOLJNA S SABO (NE GOVORIM O FIZIČNEM STANJU) IN RAVNO OD TOD IZVIRA TVOJA VOLJA IN ŽELJA DO TVOJE POPOLNE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI.
SKUŠAŠ PREPRIČAT SEBE IN ZARADI LASTNIH DVOMOV TUDI DRUGE, KER NAJBRŽ GLOBOKO V SEBI VEŠ, DA LEPOTA NI SAMO FIZIČNO POGOJENA, AMPAK PRETEŽNO IZVIRA IZ ČLOVEKOVE ENERGIJE, KI JE ZMES OSEBNOSTNIH VIBRACIJ, KI JIH LE TA ODDAJA.
VSAK IMA SANJE O SLAVI, O TEM, DA BI BIL OBČUDOVAN S STRANI DRUŽBE, SKRATKA V SOJU ŽAROMETOV – ČE SE IZRAZIM STEREOTIPNO. MISLIM DA BI SE MORALA VPRAŠATI, KAJ BO KO OZ. ČE PRIDEM TJA, KAJ SE ZGODI, KO DOSEŽEM CILJ IN KAJ ZAMUJAM OZ. PUŠČAM ZA SEBOJ NA POTI DO CILJA. MOGOČE BOŠ ENKRAT V ŽIVLJENJU PRIŠLA DO SPOZNANJA, DA TI TA PLEHKOST IN NAVIDEZNO SAMOZADOVOLJE NE UGAJATA VEČ OBKROŽALI PA TE BODO TEBI PODOBNI “PRODUKTI” SODOBNE DRUŽBE, KI LEPOTO VIDIJO SAMO NAVZVEN (SPET SMO PRI SLAVI, DENARJU, FIZIČNI “LEPOTI”,……….). OBSTALA BOŠ OSAMLJENA, POTI PA NE BOŠ VIDELA, KER SI SLEDILA PRIVIDU V SVOJI GLAVI.
SICER TI JE PA JASNA LEPO NAPISALA, JEST BOM PA SAMO DODAL – ČUSTVENO ODRASTI GOSPODIČNA.

MIHEC

P.S. SICER, KAJ PA JEST VEM – SEM SAMO ČLOVEK, KI ZJUTRAJ NA DELU NE PIJE KAVE, PA RAJE KAJ NEUMNEGA NA INTERNETU PREBERE 🙂

No Saša, s tem , zdaj, ko si napisala, da je boljše namesto sadja jesti vitamine in multivitaminske dodatke (torej kemične pripravke) , si pa res pokazala svojo “nadpovprečno” inteligenco.

Ne res nisem popolnoma zadovoljna s sabo. Saj sem že prej rekla. In ne vem kaj bi bilo s tem narobe. Sem zadovoljna, ampak vedno hočem še nekaj več. Npr. ko nekaj naredim hočem tisto še nadgradit, ko še tisto naredim, hočem še tisto nadgradit. Tako mi ni nikoli dolgčas, vedno nekaj počnem. moja napaka pa je ta, da si včasih preveč naložim.
Če pa malo pogledaš okoli sebe ni težko ugotovit, da ljudje sodijo po videzu, denarju itd. Jaz ne, da ne bo pomote. Vem kako je, če si na enem področju odličen, pa drugi od tebe pričakujejo še več in več. Kot otroku so mi starši postavljali nerealne cilje, temu sem se uprala in si jih začela postavljati sama. Delam tisto v čemer uživam. V športu uživam. Fitness je pa, kot je rekel en moj kolega, “narcisoiden” šport. Cilj je lepo telo, s čim več mišicami in čim manj maščobe. In če sem se že s tem začela ukvarjati, se mislim poglobit v vsako najmanjšo podrobnost. Nerada delam nekaj površno. Ustreza mi, ker lahko trening prilagajam ostalim obveznostim. Pri kakšnem drugem športu to na žalost ni mogoče. Če bi mi moj urnik dopuščal, bi se pa raje posvetila kakšnemu drugemu športu tekmovalne narave. Sicer je tudi fitness lahko, ampak mislim, da tako dobrih rezultatov ne bom nikoli dosegla.
In ko smo že pri tem kdo ni zadovoljen s sabo. A slučajno Jasna pa je in ostali, ki hujšajo z dietami. Niso, ker sicer nebi hujšali. Men je recimo vseeno, pa tudi če se tehtnica ne premakne niti za pol kilograma.

tako je men svetoval inštruktor fitnessa, ko sem se želela znebiti maščobe. Tako da, ne vem… Lahko ti samo povem, da verjamem temu, ker ima sadje visok GI. Kaj več pa naj pove kdo, ki se malo bolj spozna na prehrano, npr. Staša.

Dezurni psiholog Miha bi seveda lahko razlikoval med mobilizirajocim nezadovoljstvom s sabo in frustrirajocimi inhibicijami, ki jih posameznik ne zna preseci. Ne vem, kam kdo od konkretno sodelujocih sodi, ampak nekdo, ki se ukvarja s sportom, z vecjo verjetnostjo pade v prvo skupino, debeluhi in lenuhi, ki bi radi cudezno shujsali, pa z vecjo verjetnostjo v drugo.

Stvar meji na eni strani že na dolgočasje, na drugi na kreganje, na tretji pa na zanimivo branje. Jaz mislim, da je malo družba kriva, ker nam vsiljuje lepotne ideale, pa kakršnikoli že so – ali so to nakvihtani mačoti ali anoreksične lepotice iz plakatov in revij. Vsi “tanavadni” se pa po moje trudimo po najboljših močeh. Se strinjam s Sašo, da so “temne” izjeme, ki se delajo, da jim ne navzven vseeno. Samo po moje vsak človek enkrat pride do stopnje, ko se zaveda, kako je z njim in kako bi naj bilo. Razkoraki med dejanskim in želenim so veliki, ali pa mali. In vsak si tudi postavi neke cilje. Samo je vprašanje časa, kdaj ga “trofi”, torej kdaj se začne o tem zavedati. Mislim, da tukajle malo pretiravate – tako na eni strani z raznioraznimi dietami, na drugi pa s preštevanjem gramov OH, B in M. Da ni vse samo črno in belo. Evo dva primera. Imam dve prijateljici, obe okrog 175 cm. Prva ima 52 kg, je vse, kar ji srce poželi (čokolade ima najrajši), fitnesa še v svojem življenju ni prestopila, kondicije ima toliko kot njena stara mama. Postavo pa manekensko. Nakvihtane seveda ne, samo špeh ji pa tudi dol ne visi, ker ji nima kaj viseti. Druga prijateljica ima okrog 70 kg, glede razmišljanja o prehrani se lahko kosa z vami, je zdravo, vsak dan dela neke vaje za razgibavanje, trikrat tedensko se po službi vozi 30 km v mesto na aerobiko, ob nedeljah rola … Ampak kljub mišicam na njenih nogah se midve obe strinjava, da ima prva frendica, ki je totalni antišportnik, boljšo postavo. Jaz sem nekje na sredi med obema, mislim po prehrani in gibanju. In me tudi niste prepričali, da nisem zdaj pojedla jabolka, pa če bi imelo še tako visok GI. Jaz se dokazujem (sebi in drugim) s svojim delom in z odnosi, ki jih gradim z ostalim svetom.

ovolj Okusi so različni

Matematičarka,

veš, primerjava je zanimiva. Ker mi je znana iz realnega življenja, ko bi svojo malo višjo pa precej bolj postavno svakinjo včasih kar zradirala, kadar se baše s kakim dobrim futrom ko odvezana, pa vlači nase konfekcijo 36, ki ji nazadnje še opleta tam okoli nogic. Ampak dejstvo je, da se nabaše sem in tja kdaj, da obožuje vse vrste sladkarije in tudi slanega, pa ne dela tega vsak dan nekajkrat na dan! O tisti drugi, ta nič športno usmerjeni osebnosti pa le toliko: tudi ko sem bila precej bolj vitka kot sem, se nisem mogla meriti z njeno postavico, ampak ko je šlo pa za premagovanje kakega hriba, kjer smo si kolena grizli, ali pa za karkoli podobno aktivnega, je “škripnila”. In dejstvo je, da jo fizično zdravje pri njenih manj kot tridesetih že izdaja na račun te njene nedejavnosti. Tako da le ni vse samo v videzu, gre tudi za zdravje – gledano dolgoročno.
Lep pozdrav,
Andreja

Samo bye the way: sadje ima nizek GI! Razen izjem (banane, lubenica, ananas).

LP

banane imajo prej srednji oz. nizek GI kot visok. Vse je odvisno od zrelosti sadeža. Nezrela banana ima GI pod 35 kar je v rangu nekaterih stročnic, je pa več kot ga imajo češnje, breskev….

Čisto prav ti dam. Nesmiselno se je držati strogih priporočil in pravil. Tudi ta se spreminjajo. Pred 30 in več leti so nas učili, da je v mleku vse, kar naše telo potrebuje, da lahko dolgo in zdravo živimo samo od njega … Danes pa ..

Jaz osebno pazim na GI zaradi zdravstvenih problemov, drugače pa si tudi včasih privoščim tisto kar mi paše.

Vsem predlagam naslednje:
Gibajte čim več. Šport deluje dobro na psiho. PO vadbi boste bolj zadovoljni s sabo. Jejte čim več sadja, zelenjave (nikakor pa ne nadomestite sadja z raznimi vitaminskimi tabletami). Nasploh pazite, da bo vaša hrana čim bolj pestra. Če pa kdaj pojeste kako čokoladico pa tudi ne bo nič narobe, če le ne bo prepogosto. Pa ne pozabite tisti čipsi in piškoti pred TV so tudi kalorije. Če pa že dolgo niste gibali pa hitro vsaj na sprehod.
Lep se imejte.
Manja

Saša aplavdiram!