Pozdravljeni,

za našo družino je burno leto in kar ni videti konca. Ko se stanje umiri se že pojavi nekaj novega. Odpravljamo se na morje  in sem 17. letni hčeri omenila, da poglrda, če so kopalke še ok. Sledil je izbruh, da jih ne rabi, ker se bo kopala v majci. Saj ne vem, naj jo pustim pri miru in počakam. Kakšne izkušnje so dobrodošle.

Lp

Spoštovani,

pri odnosih starši-najstniki je včasih težje ločiti med situacijami:
1. ko je za najstnika dobro, da mu starši določeno mero uporništva dovolijo, in situacijami,
2. ko je zanj dobro, da se podredi navodilom starša brez ugovarjanja.

Glede na to, da situacija ni pretirano resna, bi jo lahko uvrstili v prvo skupino. In hčerko pustili naj si uredi kopalke kakor želi in seveda tudi nosi posledice. Za najstnike je pomembno, da dobijo tudi neprijetne izkušnje prevzemanja odgovornosti. Iz neprijetnih posledic se učijo za kasnejše samostojno življenje in včasih v teh primerih določeno stransko škodo pokasiramo tudi starši.

Malce je tudi odvisno kakšen vrste je bil izbruh. Ali je bil še v mejah sprejemljivega vedenja ali ne. Če je šlo preko, bi veljalo situacijo izkoristiti, da kot mama postavite mejo in ji pojasnite kakšen ton lahko uporablja v odnosu do vas kakšen pa ni več sprejemljiv. Hkrati se bo s tem hčerka učila ustreznejšega izražanja jeze, svojih želja, uveljavljanja svojih zahtev itd. Jaz recimo ne bi dovolil izbruha na moje tako vprašanje. S hčerko se lahko v naprej dogovorita za katere zadeva bo skrbela sama, za katere pa vi. To bo zmanjšalo podobne konflikte in krepilo hčerino avtonomijo.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić