Pozdravljeni,
prihajajo trenutki, ki sem se jih vedno bala, trenutki groze in trpljenja…sploh ne morem verjeti, da gre h koncu,…tako me boli, da ne morem vec…
S fantom sva skupaj eno leto in 5 mesecev in vceraj je bil moj najhujsi dan v zivljenju…hotel je koncati in jaz sem umirala od bolecin…
Za kaj v bistvu gre: fant ne prenese, ce sem ljubosumna,jaz pa ne prenesem, da gleda druge in vem, da je to res nedolzno, ker me zelo ljubi, ampak mene to tako boli. Najhujse je, da je pravi lepotec in da ima veliko obozevalk in ce ga katera osvaja, ko sem zraven, nastane v meni pravi vihar in potem mu cel cas gnjavim, da naj bo bolj pozoren do mene, da naj gleda mene in ne njo…in s tem delam najhujso napaka, da mu govorim, kaj mora delati in kaj ne, imam obcutek, da bi rad bolj prijateljsko, svobodno zvezo, jaz pa bi ga rada imela samo zase, vsak trenutek…zelim si strastne,mocne ljubezni…kot vidite se razhajava v najpomembnejsi stvari in sploh ne morem verjeti, da sem to spoznala po 17 mesecih in ne morem vam povedati, kako mi je hudo, ko ne vidim nobene resitve, vceraj sem izgubila se zadnji koscek upanja in ziveti iz minute v minuto ni zame…
Vzrok vsega je, da sem tako obcutljiva, da me vsaka malenkost prizadene in da sem ves cas pozorna na te stvari, ki mi povzrocajo trpljenje…cisto vedno vidim, ko pogleda drugo, vedno opazim, ce ga katera osvaja in nasploh mi ne stvari nikoli ne uidejo…mislite, da bi morala zato koncati?…da za naju ni upanja, ker sva si tako razlicna? Dejansko se tega zavedam, ampak ko sva sama skupaj mi je tako lepo z njim, najvecji problem je, ko greva ven, saj sem ze premisljevala o tem, da ne bi vec hodila z njim ven, ampak to ni naravno, bi bil morda dober zacetek,ce poskusim s tem, da nekajkrat ne grem ven, toliko da se stvar poleze in da poskusam zmanjsati obcutljivost?…
Nekaj me se zanima….vceraj smo bili zunaj in ko smo prisli v lokal, so za mizo sedele neke zenske in ko smo stali tam blizu, je 3x pogledal k tisti miziin res je zgledalo kot da bi mu bil nekdo tam vsec in mene je to tako prizadelo, da sem ga mogla vprasati, zakaj je tolikokrat pogledal tja…najprej sem mislila, da koga poznam, nekaj se je zacel s tem izgovarjati, potem pa sem videla, da nikogar ne pozna, zenska bi ga naj pozdravila,tako se mu je zdelo, potem pa ne vem, zakaj je tako gledal tja, in se isti dan, sem naredila to, kar sem obljubila, da ne bom vec…ne vem zakaj ga je tako hudo prizadelo, meni se tako zdi, da je bil zato tako jezen, ker sem mu stopila na zulj…potem pa se rece, da ne prenese da se mora za vse zagovarjati in da s tem motim njegovo zasebnost!!!!!!mi znate to razloziti???kaj naj naredim, jaz sem tak tip, da me seveda zanima, ce nekoga srecava v mestu, s kom se je pogovaral, on pa rece, ce ti bom imel inters povedati, ti bom…mislite, da ima prav???Naj potem ne gledam vec okrog, naj se naredim, da nic ne vidim in nic ne slisim, naj ignoriram tisto, cemur on rece zasebnost???je to naravno, je to sploh mogoce, da nisi radoveden s kom se tvoj fant pogovarja…jaz sem cisto obupana….z nikomer se ne morem pogovarjati in nihce mi ne more pomagati, sama sem…rada bi psihologa, da mi svetuje, ampak ta, ki ga imam zdaj, je vse drugo kot to kar potrebujem…rada bi nekoga, ki bi me razumel in ki bi mi pomagal z nasveti, me nekako vodil skozi to, ker sama ne bom zmogla….stvar je veliko hujsa kot sem jo opisala, povedala sem samo pomembne stvari, zato ker bi rada vedela, ce mislite, da je se upanje, rada bi vedela, ce ima on prav ali ne?…prosim pomagajte mi…to je zame prvic in jaz nisem dovolj mocna, da bi prenesla konec z osebo, ki mi pomeni vse na svetu…

hvala

s spostovanjem

Spoštovana Uničena,
poleg izčrpnega opisa svoje ljubosumnosti in trpljenja, niste ničesar napisali o svojih in fantovih načrtih za prihodnjost, o vajinih poklicih o vašem vedenju v prejšjih zvezah in skratka o načinu življenja.Brez teh podatkov vam lahko odgovorim le pribljižno.Ljubosumnost je posledica ( običajno brez utemeljenih rezlogov) znižanega samospoštovanja in ptedstavlja hudo težavo predvsem zato, ker povsem prevzame čustveno področje, od tod pa je zelo blizu do zmotne razlage resničnosti.Hudo ljubosumni(a) sčasoma kot nevarne tekme(i)ce ocenjuje celo glede na starost povsem “nenevarne” torej bistveno prestare ali bistveno premlade, v ekstremnih primerih celo sorojenca(ke).Obisk pri psihologu ne bo dovolj, saj boste poleg partnerske psihoterapije ( izberite psihiatra, ki to redno izvaja!) najverjetneje potrebovali tudi zdravila, teh pa vam psiholog ne more dati.Deloma si lahko pomagate s pozitivnim mišljenjem:” zanj sem najboljša in zato edina!”, vendar si morate stavek dovolj pogosto ponavljati.Pišite še.

Pozdravljeni,

vseeno hvala za odgovor…
kar se tice mene sem zelo (ze prevec) custvena oseba, najhuje je to, da je on moj prvi resen fant in da mi je tako hudo, ker se ne poznam pravil konca. S tem mislim povedati, da se ne znam sprijazniti z dejstvom, da tako v zivljenju je, da nekaj pride in gre, obcutek imam, da tako dobrega in tako simapaticnega fanta obenem vec ni, oz. jih je tako malo, da je tudi moznost, da jih srecam mala.
Moji nacrti za prihodnost so, da dobro naredim maturo in pridem na pravno fakulteto. Na drugem mestu je seveda on, da ne recem kar, da si sola in on delita prvo mesto, fant zdaj obiskuje 1.letnik fakultete, kjer studira fiziko. Oba sva doma in oba ostala, tako da razdalja med nama ne bo ovira. Rekel je, da si zdaj zeli bolj svodobno zvezo, da bi rad pocel stvari, ki jih zdaj pac mora poceti, in da si taksno zvezo kot jo hocem jaz, on zeli komaj cez nekaj let. v bistvu ima prav, da mora se mora zdaj zabavati (saj se), ampak da si nekdo zeli taksno zvezo kasneje, to se mi zdi samo izgovor, torej cez par let prijatelji ne bodo vec tako pomembni, o ja, pa bodo in on to ve.
Se vceraj se mi je zdelo, da imava vedno neke probleme, ko resiva eno stvar pride takoj druga, pa sploh ni tako, vedno je ena in ista…da sem ljubosumna, da mu gnjavim za druge punce, da se ne znam zabavati, ko sva zunaj, da razmisljam o stvareh, ki mi samo vzbujajo dvome…
V bistvu je bilo tako, da nisem bila nikoli ljubosuman, malo ze, ampak tako pretirano ne, tudi par mesecev v zdajsnji zvezi je slo lepo, potem pa se je zacelo, nehala sem trenirati in s tem je moja samozavest padla,izgubila sem veliko prijateljev in se zdaj se mi zdi, da se ne znajdem najbolje v resni zvezi, ker je to zame prvic. Nekako je na to vse vplival on, pa ne hote, najprej sva zivela lepo, zaljubljeno, strastno, potem pa kar naenkrat prijetelji, pa zelje, da bi rad svobodo,pa da ga utesnjujem, in to je bil zame sok, ta hiter preskok, ki ga je naredil, in s tem se se zdaj nisem sprijaznila, se zdaj iscem in upam, da na zacetnisko ljubezen, ki je bila tako lepa.
Odlocila sem se, da grem pogledati k psihoterapevtki, s katero se lahko pogovarjam in zraven tega se izvaja avtogeni trening. Ce pa ne bom imela srece pri njej, pa bom sla do psihiatra.

Lep pozdrav

Draga uničena,

nisi izbrala pravega moškega. To je vsa resnica.
Kaj pa imaš od tega, da je lepotec? To, da ga osvajajo vse poprek, ti pa trpiš. Imam ga na sumu, da v občudovanju uživa in ga na nek način potrebuje. Kako si sicer lahko razložiš, da vzpodbuja tvoje ljubosumje , čeprav ve in VIDI, kako trpiš. Mislim, da je hudo zagledan vase, tako zelo, da ne opazi tvojega trpljenja oz. mu je vseeno oz. še huje – gre mu na živce.
Kaj je pravzaprav narobe z njim, da mu tvoja ljubezen ne zadošča?
Praviš, da si ne znaš predstavljati življenja brez njega. Torej si ne znaš predstavljati življenja brez trpljenja!? Vajin problem je nerešljiv, on se ne more spremeniti, ti pa tudi ne. Vse, kar ti potrebuješ, je fant, ki ti ne bo vzbujal ljubosumja, vsaj ne zavestno, in ob katerem se boš počutila ljubljeno in sprejeto in SREČNO. Kaj si ti tega ne želiš? In takšni fantje, verjemi, obstajajo. Pa čeprav so malo manj lepi od tvojega lepotca.
Ne vem, če boš sama zmogla takšen preskok v razmišljanju. Preberi si knjigo ‘Deset neumnosti, ki jih počnejo ženske’.
Vso srečo ti želim. Tinkara

Ponovno pozdravljeni,
pozabila sem vam povedati se nekatere stvari…kar se tice mojega psihologa, mi je zelo neprijetno z njim, ne mislim ga obsojati, ampak meni se zdi nesmiselno hoditi k njemu, ker mi nic ne pomaga. Ponavadi je tako, da ko privrejo moji problemi na dan, se mi zdi, da se je svet zrusil name, ampak ko pozabim na njih, se mi zdi, da je vse v najlepsem redu in to ni prav…jaz si zelim svoje probleme resiti, ne pa pozabiti na njih in cakati, kdaj bodo spet prisli…
Ko imam probleme, mi ni tezko iti k psihologu, ko pa nimam kaj za povedati, samo sediva in sva tiho, nic me sprasuje, samo govori mi, ce mu imam kaj za povedati in da naj naslednjic premislim o cem bi se rada pogovarjala. To nikakor ne vodi, problem je se ta, da dela samo zjutraj, jaz pa zjutraj vec ne morem hoditi, ker imam pouk in niti slucajno ne mislim manjkati pri pomembnih urah, ce se gre za maturo, vem, da je zdravje pomembnejse, ampak ce lahko hodim k pouku in hkrati obiskujem psihologa v prostem casu, potem bo tako. Ko sem mu omenila psihiatra, me je cudno pogledal, ces, saj on najbolje ve, ampak nic ne ve, samo par podatkov pozna in ne ve,kako je, ko je res hudo.
Zadnji cas je, da nekaj naredim za sebe, ampak zato potrebujem neko oporo, nekaj trajnejsega, nekaj kar mi bo res pomagalo resiti probleme in ne samo pozabiti na njih, v tem moras biti vsaj pol leta, ce ne vec, drugace te problemi spet potisnejo nazaj-v zacaran krog, jaz pa tega nocem. Samo enkrat zivim, koncno sem nasla popolnega fanta, ki sem si ga vedno zelela, in zato ne bom tega unicila in se trpincila in obremenjevala s tem, ce ga katera osvaja in ali bi bil on z njo ali sem dovolj dobra zanj in dvomila v nekaj, kar mi pomeni vse….ne bom…ampak kaj naj naredim, baje da ti psihiatra priporoci samo psiholog, razen ce ga placam, jaz pa si niti slucajno ne morem privosciti 5000 na eno seanso.

Hudo je tudi to, da sem tako obsedena z njim, da bi se zaradi njega odrekla vsemu, samo da bi bila z nijm in ce je tako eno leto, potem to tezko spremenis cez noc.in zato me zelo prizadene, ce se skregava zaradi tega, ker se se jaz necemu odrekla in potem spet zacnem dovmiti vanj, zato ker mi gre po glavi samo to, da me ne ljubi tako, da bi se zaradi mene odrekel kaksni stvari kot bi se jaz zanj in to boli, morda sem prevec gledala romanticne filme ala romeo in julija, ko se odreceta vsemu za svojo ljubezen, jaz bi rada taksno ljubezen, ampak se pojavlja vprasanje, ce je mozno tako ziveti…zato potrebujem nekoga, da mi razlozi taksne stvari, zato ker mi jih starsi ne znajo, ker se sami ne vedo, kaj je prava ljubezen in druzina.
In potem je fant zame mama in oce in fant in prijatelj in mi on ponavadi pomaga in svetuje, ker je tudi velik problem, saj sem velikokrat jezna nanj, ker se mi ne posveca dovolj (in pri tem pozabim, da je on samo fant, da ni to moj oce, ki mi mora posvetiti pozornost, ko jo potrebujem)….

Najin odnos je drugace normalen, no morda jaz pretiravam s pozornostjo, ki mu jo nudim, morda se zato pocutim zapostavljeno, ker mu je jaz nudim prevec, on pa ravno pravin tako pride ko konflikta. Rada pisem pesmi zanj, ga razvajam z vsem mogocim, mu nudim 100% pozornost, vse naredim zanj, ampak on tega ne izkorisca, vcsih imam obcutek, da mu gre celo na zivce, sploh ce se komaj posloviva, pa ga cez 5 min ze klicem, ces da sem mu nekaj pozabila povedati, v bistvu pa bi ga samo rada slisala in bila z nijm cim dalje v stiku.
Nimam druge besede kot da recem, da sem obsedena z njim.
Ko se tezave pomirijo, ko jih pozabim(ne odpravim), potem se mi zdi, kot da jih nikoli ni bilo, in psiholog bi rekel, da imam namisljene probleme, ampak ce bi me nekdo spraseval, poskusal odkriti vzrok in posledice, se same ne bi mogla verjeti, koliko majhnih tezav se se skriva v tej veliki, se sama pol tezav ne poznam in velikokrat jih cisto po nakljucju odkrijem, zato se je tezko opredeliti samo na eno stvar, ker jih je v vsakem rovu se najmanj 5.

Upam, da sem bila malo manj izcrpna…saj veste, da se to ne da opisati v enem stavku. In se te informacije, ki sem vam jih posredovala je samo del posledic, kje je sele vzrok in vse ostalo.

Hvala za vase razumevanje

S spostovanjem

Hvala za svoje mnenje Tinkara, vendar nimas prav…ne poznas ga in po nekaj napisanih besedah ne mores soditi kaksen je…taksne probleme ima vsak drug par…in tisti, ki se tega zavedajo in so to pripravljeni resiti, jim tudi uspe. Ni zagledan vase, samo vsec mu je pozornost, komu pa ni?? Saj vsak potrebuje obcutek, da je simpaticen, da je zanimiv za ostale, ampak to ostajs le slika v okvirju…tako je cisto naravno…nisi dobro brala ali pa nisi razumela…probleme imam s samozavestjo in zaradi tega trpi najina ljubezen. Ker si vedno nekaj domisljam in dvomim, ampak vse je samo v moji glavi…danes sem ravno eno prijateljico vprasala, kako je pri njej s tem….in je rekla, da je tudi ona imela enake probleme in da jih je resila, pa to ni pomenilo, da zato nista za skupaj…vedno so stvari v zvezi, za katere moras najti kompromise, vedno je neka lastnost, ki drugemu ni vsec, je zato potreben konec, potem je tako bolje, da se sploh ne spuscam v resno zvezo, ker s tem, da mi poves, da ni pravi zame in da naj si najdem drugega, nisem resila tezav, v novi zvezi bodo spet prisle na plan……razumes?
Decko zna biti full razumen, vec kot leto je prenasal moje tezenje in ljubosumje, enkrat ti mora biti dovolj, zdaj vidim, da je to bilo edino prav, morda bo prav to, da sva skoraj koncala, dobra priloznost za ponoven zacetek…zmenila sva se namrec, da bova zacela na novo…ce me ne bi ljubil, mi ne bi dal se ene priloznosti…
Kdo pa je rekel, da mu moja ljubezen ne zadosca…
In sploh ni taksen problem v tem, da je lepotec…on je popoln lepotec zame…morda tebi sploh vsec ne bi bil…saj ves, vsake oci imajo svojega malarja…saj pa imajo povprecno simpaticni tudi obozevalke in manj simpaticni tudi, za vsakogar se nekaj najde…
Da ti povem, kaksen je…full je prijazen, vedno mi pomaga v tezavah, je ljubec, nezen, ima smisel za humor, zna me spraviti v dobro voljo, vedno misli name, recimo ce se slabo pocutim ali ce imam kaksne druge zdravstvene tezave, ga vedno full skrbi, full me ljubi, nikoli me nalasc ne prizadene…skratka …tudi kar se tice prijateljev, jih ima zelo veliko, ker se nanj lahko zaneses, ker mu lahko zaupas, ker ti res NIKOLI ne odrece pomoci in zame si res vedno najde cas…ima pa neka svoja napisana pravila in bog pomagaj, ampak ta pravila so cisto realna in naravna in ce jih ne upostevas, delas proti svoji volji…
Zaradi njega sem zapustila vse prijatelje, ampak on me je ves cas opozarjal, naj hodim ven, naj se zabavam, naj ne delam tega, ker mi bo zal, ker bom ceeez cas cutila potrebo po njih, ko bo prepozno in prav je imel, nekaj zvstih prijateljev je ostalo in nekaj sem jih na novo dobila….
Tezko je, ampak se bom potrudila, ker hocem nazaj svoje zivljenje, ker bi se rada imela rada, ker nocem biti njegova senca in ker je samozavest nujno potrebna…in on me pri tem vsem spodbuja.
In ce mislis, da ga full privlacijo lepe punce, se motis, ker je mogoce od vseh, ki jih je imel morda ena lepa, druge so bile vse povprecne, ampak so imele vse porihtano v glavi, bile so lepo notranjost, in to meni manjka…to kar je nujno pri uspesni zvezi, da ves, kaj hoces, da znas trezno razmisljati, ne pa da te preplavljajo negativna custva…to hocem pridobiti, ker brez tega, gre zivljenje mino tebe, ker potem zivis, samo zato, ker si se rodil, ne izkoristis pa te dnes sanse, ki ti je dana samo enkrat…
in jaz hocem ziveti zavedno…..(ne za vedno, ampak z zavestjo)

Spoštovana Uničena,
imate vso pravico do izbire psihiatra po želji, razen tega tudi obiski pri vseh niso samoplačniški, torej vam zadostuje le urejeno zavarovanje ( osnovno in dodatno, ker nekateri posegi to zahtevajo). V Ljubljani poleg Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na Njegoševi poslujejo s koncesijo tudi številni zasebni psihiatri.Njihov seznam boste našli na terminalu, kjer podaljšujete veljavnost zdravstvene kartice.

…hvala za …ampak sem iz maribora….saj zdaj sem se odlocila, da grem k psihoterapevtki, ampak sem komaj januarja narocena, tako da ne vem, ali naj do takrat poskusim s psihiatrom?Do januarja se lahko se marsikaj zgodi in jaz bi potrebovala pomoc zdaj…veste mogoce, kje v Mariboru bi nasla spisek oz. naslove psihiatrov.

P.S. prosim odgovorite na dodatna pojasnila

hvala za pomoc

a spostovanjem

Če dovoliš…
Žal ti na podlagi izkušenj ne morem napovedati svetle prihodnosti…Tudi moja bivša je bila moja prva punca. Izgleda, da se mi, ki še nismo z nikomer končali, tega dogodka na smrt bojimo in menimo, da bomo umrli v bolečini.
Če ne bi z njim hodila ven, ti ne bi nič pomagalo. Še huje…umrla bi doma od skrbi (kje je, kaj dela…). Če ti pa fant govori, da želi bolj svobodno zvezo, pa se mi zdi, da vem kaj to pomeni…Če je tak lepotec, potem ima najbrž tudi možnosti pri drugih. Če pa ima možnosti pri drugih, zakaj bi potem tratil čas samo s tabo? Razen seveda, če te iz srca ljubi. Na podlagi njegove izjave o svobodnejši zvezi pa to dvomim. Komplimenti, ki jih dobiva od punc in spogledovanja z njimi mu zelo pozitivno vplivajo na samozavest in zakaj bi se potem tega branil, če še ima lahko na koncu koncev on korist? Tvoja ljubosumnost pa deluje skrajno uničujoče na vajino zvezo (sicer pa kdo bi lahko to ravnodušno gledal). Če bo tvoje razmišljanje ostalo isto, se vama obeta konec. Zdi se mi, da v vajini zvezi ti veliko več daješ kot dobivaš. Če meniš, da se ne boš mogla spremeniti, raje končajta zdaj in boš imela to čast, da se boš tudi ti lahko včasih spogledovala s tem lepotcem. Če boš pa imela v glavi take misli, pa vaju bo to lahko pripeljalo do takih zamer, da ne bosta več nikoli spregovorila. Si res prepričana, da želiš njega? Pravi fant bi bil raje s tabo na samem kot pa s prijatelji za steklenico piva in s spogledljivko ob sebi. Res se mi zdiš obsedena, saj nisi sposobna trezno razmišljat. Živiš v utopiji o tvojem idealnem lepotcu. Za vsako stvar pripisuješ krivdo sebi…se ti to ne zdi smešno? V prvih sporočilih si ga opisala tako, da smo sklepali, da si te ne zasluži. Zdaj ga pa opisuješ kot idealnega nadčloveka. Odloči se že vendar. Zakaj obsojaš ljudi, da naj ne govorijo na pamet, ker ga ne poznajo. Saj sklepamo, na podlagi tvojih sporočil. Če ti odgovori ne ugajajo, si ga slabo predstavila ali pa si ponovno zatiskaš oči. To se ne bo dalo v nedogled. Žal ti moram povedat, da se pridružujem Tinkari. Morda se pa oba motiva…Toda na podlagi opisa tvojega fanta se mi zdi, da se le ti motiš…Želim vama srečo, toda tako prepričljivo pišem zaradi tega, ker se mi zdi, da hodita po poti po kateri sem jaz. Jaz sem imel tvojo vlogo. Tudi zame je bila moja punca lepotica.

Srečno!

Verjamem ti da se pocutis grozno,in da ti je hudo, vendar pomisli kako se pocuti fant, ko ga ti najedas za vsek pogled. Sama imam izkusnje s takim ljubosumnezem in je grozno. Nisva vec skupaj ker to ni ljubezen ampak poskus lastnistva, v kar pa jaz ne pristanem. Malo razmisli.

Obrnite se na Psihiatrični dispanzer, ali preglejte na terminalu, kjer potrjujete kartice zdravstvenega zavarovanja, seznam zasebnikov in ustanov.

Spoštovana deklica! Ker imaš očitno izkušnje s “popolnim” fantom kot praviš, me zanima kaj misliš o popolni oz. idealni zvezi.

Ali je tvoja zveza popolna? Ni! In zakaj ni? Zato ker v popolni, pa pustimo ideale, torej v dobri zvezi se človek ne počuti tako, kot se ti počutiš. Dobra zveza sigurno ni zveza v kateri je nekoga (tebe) bolestno strah, da bo prej ko slej izgubil partnerja. In ker te je tega grozno strah, delaš neumnosti (pretirana pozornost, pretirana ljubosumnost, svojo nervozo prenašaš na partnerja, itd…). Hej, kje pa je čisto normalno srečno življenje dveh, ki se imata rada?

Torej, kakorkoli že obračamo, dokler ti misliš, da si brez njega nula, da takih ni več na svetu, tako dolgo vajine zveza NE MORE BITI DOBRA.
Šele ko boš spoznala, da če se slučajno razideta, da to ne bo katastrofa, zato ker si sposobno in vredno človeško bitje, ki si bo v doglednem času lahko izbralo drugega podobno popolnega fanta, dokler ne boš bolj cenila samo sebe, tudi tvojih težav ne bo konec.

Ne znam oceniti, koliko so tvoje težave “zrele” za strokovno pomoč, vendar poskusi tole:
“Kaj se ti lahko v naslednjem življenskem obdobju najhujšega zgodi?”

Verjetno je tvoj odgovor, da te fant zapusti.

Ok, in kaj potem?
In, ko si boš lahko odgovorila, da je pač to normalno, da se dogaja, in da ko eden gre, potem drugi pride, ko boš pogruntala, da si lahko srečna in da lahko normalno funkcioniraš tudi brez fanta, šele takrat boš dovolj zrela, da boš normalno zaživela v zvezi z obstoječim fantom.

Pravzaprav je to edina možnost, ker če mu boš še naprej težila, te bo itak prej ko slej zapustil, če pa se boš spremenila (pomni: sebe lahko spremeniš, druge pa ne) do te mere, da te take malenkosti, kot je malo spogledovanja ne bo motilo, šele v tem primeru vama prerokujem določe možnosti za trajno skupno življenje.

Pa še nekaj. Ali ga imaš iskreno rada?
A si prepričana?

Po tistem, kar si napisala, sklepam, da ga sicer imaš bolestno rada, ampak ne tako, kot imamo radi ljubezenskega partnerja, ki ga spoštujemo, ampak tako, kot imamo radi svojo lastnino, za katero vemo, da je veliko vredna in se bolestno bojimo, da je ne bo kdo ukradel.

Zapomni si: prava ljubezen pomeni tudi to, da partrnerja sprejmeš takega kot je in da ga imaš toliko rad, da ko je čas, da ga pustiš oditi!!!

Lepo ste me…ampak jaz se vedno vztrajam…veliko ljudi poznam, ki so bili prvic v resni zvezi in so v tem se zdaj…kar se pa tice svobodnejse zveze, to nikakor ne pomeni, da bi rad bil z drugo, danes sva se koncno pogovarjala o drugih puncah in o teh stvareh, bil je res pravi, globok pogovor in zdaj vem, da mu res lahko zaupam, zdaj mi je uspelo dojeti, kje so bili problemi, meni je zal, ampak ne strinjam se z vama, saj sem napisala, da si jaz vse to domisljam, da se on spogleduje z drugimi, saj pa vem, da en pogled ne more pmeniti spogledovanja, ampak ko me napade ljubosumje, ne znam realno presoditi, kaj se res dogaja in cesa se bojim, da se bi. Jaz se bom v glavnem full potrudila , da nama bo uspelo, ce pa ne bo, pa je ze druga zgodba, na katero zdaj ne mislim misliti.
vseeno hvala za pomoc

papa

Tako bom povedal…iz teh sporočil enostavno ni mogoče sodit o vajini zvezi, dajati nasvete, obsojati enega ali drugega. Preveč je subjektivno. Slišimo le tvojo plat zgodbe in ne tudi njegovo. Morda si res ti kriva, ker si bolano domišljaš. Morda je pa res on kriv, da mu ne moreš zaupati in te je strah. To lahko presodita vidva in vidva se morata pogovorit in ne mi tukaj. Saj si opazila, da se forumovci delimo na dva tabora…to pa zato, ker vaju ne poznamo in si vsak drugače predstavlja vajino zvezo. Na to tudi vplivajo predsodki in individualne izkušnje posameznikov.

Adijo!

Edi ni kaj dodati. Super razlaga.

Darja

Edi, popolnoma se strinjam s tabo…tega se tudi sama zavedam,ampak problem je v tem, da nimam nikogar, s katerim bi se pogovarjala o teh stvareh, ki bi mi pomagal in mi svetoval, tezko je to sam spoznati, zdaj vem, kako je, zdaj se mi resnicno svita in imam, kar boljsi obcutek…grozno mi je, ko premisljujem in se zavedam, da nimam svojega zivljenja, da imam obcutek, da sem brez njega nic, to sem ze pri Oprah show slisala, da moras najprej biti sam celota in znati ziveti sam, sele potem je lahko lepo v zvezi, ki je samo ena stvar v tvojem zivljenju vec, ne pa stvar, ki je nujna za prezivetje.
Zdaj se zavedam, da en pogled nic ne pomeni, zdaj vem, da mora vse potekati naravno, kar pri njem seveda poteka, jaz pa delam na tem in upam, da mi bo uspelo.
Vem, da nimam popolne zveze, saj taksne ni, razen ce vzames zvezo za popolno s problemi, ki se normalno da pojavljajo…
In mene je samo trenutno strah, da se bova razsla, ker je to moja zadnja priloznost, da dokazem, da sem “custveno zrela”…seveda to ne gre cez noc, ampak se trudim. In verjamete ali ne, ko je hotel koncati, sem mu mislila reci, samo zato ker te ljubim in ker vem, da nisi srecen v zvezi, te pustim oditi, pa nisem in to samo zato, ker sem si mogla dati se eno sanso, da sebi( ne njemu) dokazem, da to zmorem, da zmorem resiti probleme, ki se tako dolgo vlecejo in da zmorem ziveti srecno brez melanhonije in negativnih misli…samo to sem si zelela…in zdaj bom naredila vse za to, da mi uspe, da bom imela vsaj dober obcutek in cisto vvest in ce bo zal naneslo na to, da bova koncala, ne bom imela slabe vesti, ker bom vedela, da sem se trudila in da mi pac v tako kratkem casu kot je fant pricakoval, ni uspelo doseci cilj.
Ampak zdaj moram misliti na sedanjost in s tem krojiti prihodnost, da me ne bo presenetila ali pa negativno razocarala.

lepo se imejte

Vem o čem si govorila in kako ti je, zato ti kličem samo SREČNO. Pa oglasi se kej in povej kaj dogaja.

Draga uničena!
Želela bi ti pomagati, imam par nasvetov zate, ker prav tako kot si se opisala, taka sem jaz, sem bila……in imam nasvet zate, kako lahko rešiš sebe, fanta in samo zvezo.
Ker bi bilo sporočilo zate predolgo…..mi lahko pišeš na email :[email protected]
Če te zanima, ti rade volje pomagam, brez psihijatrov in brez tablet…..to ni zate verjami mi!!!!

Oglasi se!!!

Lp

Eva

Lepo pozdravljeni!!

Imam en velik problem,ki ga sama ne znam več rešiti oz sploh nevem kaj je prav in kaj ne..Imam fanta s katerim že 2 leti živiva skupaj in se nasplošno kar dobro razumeva.On je že zaposlen,ima svoje podjetje,jaz sem še študentka.Ker ga skoraj nikoli ni doma,ga močno pogrešam.ponavadi se vrača v večernih urah,rad pa se tudi sprošča,zato redno zahaja v savno in nič kolikokrat se domov vrne ponoči ,nekoliko vinjen.
Vendar vse lepo in prav,tudi to razumem in ne delam prevelike panike.Moti me edino nekaj,če se nekaj zmeniva,da se tega tudi drži,vendar to je njemu tuje.Nikoli ga ni domov takrat ,ko reče,vedno zamuja od ene ure pa vse do 10,12,ur.Potem sem malo jezna,ker pa hoče bit večni zmagovalec je na koncu on jezen name.sedaj je nastal en velik problem.Sem noseča in sem postala vedno bolj živčna ,sitna.On tega ne prenese.Zmerja me,grozi mi,da me bo pustil,skratka obnaša se,kot ,da si otroka ne želi.Ko pa ga vprašam,če si želi troka,reče ,da verjetno bolj kot jaz.kaj nej naredim.sama ne hodim ven in sem večino časa sama.Kam se nej obrnem po strokovno pomoč??

Hvala

Spoštovana Iva,
najprej morate pri sebi razčistiti ali želite pomoč zase, ali za reševanje vajine zveze.Vedeti morate, da otrok ni nikakršno jamstvo, da bosta ostala skupaj, zato si morate najprej prizadevati za fantovo upoštevanje. Predvsem ne posedajte doma, če že ne greste z njim ven ( če bo odklonil, ga vprašajte če se vas sramuje), povabite k sebi kolegice, skrbite, da boste spočiti ( se pravi zahtevajte, da prevzame del domačih opravil), skrbite,da boste urejeni, skušajte biti prijaznni a ne hlapčevsko ponižni.Še besedo o partnerju: ne tako redko bodoči očetje doživljajo “krizo izgube primata”, se pravi v njih narašča podzavesten strah, da bodo na račun otroka prikrajšani za siceršnjo pozornost in zato včasih reagirajo manj razumno in manj premišljeno.Z prepogostim vprašanjem, ali si ne želi otroka dregnete partnrrja prav v to boleče mesto, zato se raje pogovarjajte o daljnoročnih skupnih ciljih( tu pa so otroci že brez posebnega omenjanja všteti).Še enkrat poudarjam, storite vse, da boste zadovoljni s seboj. potem bodo z vami tudi drugi.