Najprej rejništvo nato posvojitev?
Joj, dejmo presekat tale post. Jaz nisem noben strokovnjak, pa tudi sveta ne bom rešila ne danes ne jutri. Tudi slovenskega rejništva ne. Sem samo udeleženka seminarja.
Mislim, da malo preveč pričakujete …
Ja, pri rejništvu gre seveda za vzgojo in varstvo tujih otrok. Kaj pa drugega? Saj niso vaši in primaren cilj je, da se vrnejo v matično družino, kajne? Razen, če so vaši nameni drugačni … potem pa rejništvo morda ni pravo za vas?
Za razliko v trajanju ne razumem vprašanja. Vsi vemo, da naj bi bilo rejništvo kratkotrajen ukrep, pa da velikokrat ni. To ja ni nič novega.
M_
Maruša, nihče ne pričakuje od vas, da rešujete svet. Že tako ste veliko naredili, ker ste upali povprašati o precej za strokovnjake bolečih problemih.
Zakaj toliko cirkusa o kratkotrajnem rejništvu. Če je temu tako in je zakonu zadoščeno, torej se dela s starši, da se lahko otroci vrnejo, potem dobro. Če pa temu ni tako, kar ste tudi že sami ugotovili, pa ni zakonske podlage, da otroci ostajajo v dolgotrajnih rejništvih. Tukaj je problem. Kaj je lahko za otroka dolgotrajno in kako je mogoče to rešiti, da ne bo živel dolgotrajno v neki začasnosti??? TO NI DOBRO. Mi se ne gremo moje, tvoje dete, mi ga živimo…. Mi ne želimo kršiti zakona, pa vendar o kratkotrajnem rejništvu ni ne duha ne sluha…. Mi si želimo urejenega statusa ne samo v trajanju rejništva, ampak tudi v izobrazbi, kompetentnosti pri vzgoji in varstvu, namestitvenih pogojih,… in temu primerno plačilo, ne pa socialnih transferjev….
Veste, ne samo otroci, tudi mi smo obtičali v sistemu rejništva in ne znamo, ne moremo pomagati…. Živimo ….pa si tega nismo želeli, tako kot vi ne…. , pa smo bili prepričani, ker so zagotavljali,…. vendar moramo sedaj opozarjati, da temu ni tako….. in toliko je tega….da je že prav grozno….
[
Ja, pri rejništvu gre seveda za vzgojo in varstvo tujih otrok. Kaj pa drugega? Saj niso vaši in primaren cilj je, da se vrnejo v matično družino, kajne? Razen, če so vaši nameni drugačni … potem pa rejništvo morda ni pravo za vas?
]
Vi morda razumete, da gre za vzgojo in varstvo tujih otrok, tisti ki bi morali, pa ne.
No, morda rejništvo res ni primerno zame, ne vem….
Tudi sama se že to sprašujem. Pa vendar, da bo jasno, sem se odločila za rejništvo, takšno, kot ga zakon zahteva in kot ga stroka promovira. Praksa pa je nekaj čisto drugega. Za takšno rejništvo, kot ga praksa izkazuje, pa se nisem odločila in morda tudi ni primerno zame, tudi jaz ne vem… Zase vsekakor lahko trdim, da sem bila preveč naivna in ko si enkrat not, kaj pa naj?!?
Potem rejništvo ni pravi naslov za vas. Lahko, da boste imeli srečo in bo otrok pri vas ostal (vsaj praksa je takšna), vendar pa ni 100 % garancije. Rejništvo je kratkotrajni ukrep. Bistvo problema pa je, da bi se zaradi dolgoletne prakse moralo rejništvo zakonsko uredit in zagotovit otrokom stalnost. Tako bi otroci dobili resnično družino, katero še kako potrebujejo in rejniki, oz. bodoči posvojitelji bi imeli zagotovilo, da otrok resnično ostane. Rejništvo pa je namenjeno temu, da se zadeve v matični družini uredijo in se lahko otroci vrnejo.
No to je eden izmed problemov v rejniškem sistemu, kje tavamo vsi v negotovosti, starši ostanejo zakoniti zastopniki (neomejeno), otroci nimajo stalnosti, rejniki pa ne vedo od danes do jutri, kaj se bo zgodilo. Veliko od teh otrok, pa bi z veselje želelo v posvojitev (vsaj tako praksa kaže).
Koliko let je v rejništvu ta 58 let stari rejenec ne vem..a vendar več kot štirideset let, ker v rejništvo gredo samo otroci. Se pa sprašujem, kaj je pristojni center štirideset let oviralo (mu onemogočalo), da bi odpravil vzroke za rejništvo (za kar so po zakonu zadolženi)..saj naj bi tu bili otroci…za druge primere imamo druge sisteme in druge rešitve.
Pridružujem se mnenju, da sem “padla” v rejništvo, ki ga nisem pričakovala in takšnega kot je (zdaj ko sem ga spoznala) se tudi nočem več iti. Sestavljeno je iz samih posebnosti in specialnosti, ki so prav vse diskrimonatorne (za rejence, za rejnike, za starše, za davkoplačevalce,..)
Osemnajstletnik je odrasla oseba, ki ima volilno pravico, lahko vozi avto in se zaposli, poroči…skratka,, po 18. letu ON odloča, kje bo “ostal”.
Če pa sprašujete, če nato še priteka denar (rejnina) zanj: DA, če se šola (vse do 26 leta) in DA, če ima motnje v telesnem in duševnem razvoju. V rejništvu je kar četrtina takšnih “otrok” in med njimi je nastarejši rojen leta 1950, naslednja dva 1965…samo ne vem, koliko so torej stari “rejniki”, ki opravljajo plačano rejniško dejavnost zanje….
Postavlja se tudi vprašanje ali centri res odigrajo svojo vlogo, saj je njihova poglavitna aktivnost odpravljanje vzrokov za rejništvo, da bi se lahko otrok vrnil k staršem..ali kako drugačno trajno rešitev…praksa pa kaže, da je še najbolj “trajno” rejništvo!
Rejništvo se lahko podaljša ob šolanju, do največ 26. leta dopolnjene starosti in v primeru otroka s posebnimi potrebami.
Meni se obesno zdi pri rejništvu največji problem, da so ti otroci vedno pri rejnikih do konca (18./26.leta) potem pa so prepuščeni samim sebi. Zato bi bilo boljše, da se rejništvo zaključi najdlje po 1 letu in opravi 1x, maksimalno 2x takrat za pol leta – toliko ima starš da porihta svoje zadeve, v kolikor ni do takrat, se mu ne gre za otroka in je bolje, da gre v posvojitev! Tam bo dobil vsaj boljše skrbnike in takšne, ki si otroka želijo!
Jaz osebno če bi zafrknila lastno situacijo tako daleč, da bi mi odvzeli otroka, bi se prekleto zamislila in pospravila zadeve v red, naredila vse, da normaliziram svoje življenje in dobim otroka nazaj.
Ne pa da se revčke premetava iz enega okolja v drugega, najstniki pa itak prej ko slej pristanejo v prevzgojnih zavodih – saj nimajo prave ga vpogleda na srečno družino.
Pa še to: rejništvo je veliko preveč preplačano in imajo močno ozadje, ki se bori za višja plačila rejnikom ipd.
Ne fer se mi zdi do družinskega pomočnika, ki prejema polovično pomoč od najnižjega osebnega dohodka, pa je 24h pri invalidni osebi, katero skrbi psihično in fizično, invalida pa je zelo težko vzdigovati, ga hraniti, previjati ipd. Poleg tega dohodke plača občina, kar pomeni, da če si druž.pom. v občini z malo finančnimi sredstvi in s komaj 2000 prebivalcev, kako dobi plačilo – aja, saj 300 EUR bodo pa že zmogli.
Ko sem bila po terenih, je bila večina rejnikov v bogatih hišah ali 3 sobnih stolpnicah v elitnem delu Lj., pa je gospa sama živela, spomnima pa se tudi primera rejnice, starejše gospe, ki je skrbela za 2 mlada fanta, čigar mati se je znova in znova prodajal za denar, in ta rejnica je živela v skromni hiši, in je rejništvo opravljala brez plačila – zakaj, ker se sorodnikom-rejnikom po ZZZDR ne plačuje storitev. ZAKAJ???
Bolje sorodnik, pa dobi plačano, kot pa 3. oseba, ki ne ve o otroku nič.
Mislim, čisti absurd, velikega plačevanja rejnikom tretjim osebam za telesno zdravega otroka, sorodnikom rejnikom nič, družinskom pomočnikom pa mizern dohodek pa ima delo z invalidnim otrokom, tako telesnim kot težje duševnimi – večkrat oboje.
Posvojitev pa…ni otrok?!
Tukaj je pomembna druga zadeva, druga posebna zadeva, nikakor pa ne posebna skrb otroku, oz. posebna oblika varstva otrok.
Lep pozdrav!
“Tukaj je pomembna druga zadeva, druga posebna zadeva, nikakor pa ne posebna skrb otroku, oz. posebna oblika varstva otrok” –
s tem sem mislila, da je nacionalnemu interesu druga posebna zadeva ($), nikakor pa ne posebna oblika varstva otrok – kajti v tem razmerju rejništvo-posvojitev-druž.pom. je ne vidim.
Omenila bi samo še to, da rejnik lahko skrbi tudi za invalidnega otroka, kar pa se rejnina samo poveča – vendar mislim, da jim ni toliko v interes saj je razlika ne tako velika in je bolje 3 zdrave otroke kot 1 invaliden!
Bravo Država!