Sem si ravnokar pogledala 6. sezono 16 and pregnant. In se mi je zdel ful lepo, da bosta starša ostala v stiku s pravimi starši te punčke, ki sta jo posvojila. Me je zelo ganilo, pa glede na to da sta najstnika stara 16/17, sta se zelo zrelo odločila, da jo dasta v posvojitev.
Pa me zanima, če bi v primeru, da ste posvojili otročka, tudi vi ostali v stiku s pravimi starši (pošiljanje slik ipd.) in zakaj ja oz. ne?

Še link –> http://www.mtv.com/videos/16-and-pregnant-ep6-catelynn/1615511/playlist.jhtml

maja

Pri nas ne moreš o tem odločati, saj se moraš prilagoditi sistemu dela, ki ga ima center za socialno delo, oz. strokovni delavci, ki tam delajo.Govorilo se je o odprtih posvojitvah, vendar stroka tega večinoma ne podpira. Govorim iz lastnih izkušenj, saj so v našem primeru bili v zvezi z informacijami o bioloških starših na centru zelo skopi, čeprav so povedali, da biološki starši nimajo nič proti temu, vendar je njihov način dela tak, da otrok lahko dobi informacije, ko je star 18 let.
Sama mislim, da ima otrok pravico do vzgoje brez skrivnosti in tudi biološki starši pravico do informacij.

Filmček mi je bil resnično všeč, sama pa sem mami posvojenega otroka, ki sem ga prvič pestovala ko je bil star 16 ur. Biološka mamica je v našem primeru želela, da se sreča z nama, vendra ker so pri nas samo “zaprte” posvojitve, se za ta korak nisva odločila. BI se pa vseeno, če bi biološka mamica vztrajala na tem.
Tukaj se je resnično videlo kakšno stisko doživljajo roditelji, in žensko ki je rodila najinega otroka globoko spoštujem, saj je s svojo odločitvijo polepšala zivljenje otroku in nama. Tudi midva sva se bala pritiskov bljižnje okolice, ( v filmu je bilo namreč lepo prokazano, kako lahko okolica pritiska na človeka ki se za ta korak odloči) kako bo reagirala okolica ko se bo vrnila domov brez otroka, vendar se je v našem primeru končalo brez zapletov.
Sem pa po 14 dnevih napisala pismo biološki mamici o svojih občutkih in sreči ki me preplavlja ter dodala slike otroka. Enako sem naredila po dobrih petih mesecih. Po tem dejanju je šla na CSD in se predčano odpovedala otroku.
Je pa v tem filmčku mogoče premalo pokazanega kako to čakanje doživljamo mi “potencialni posvojitelji”. Tudi midva sva približno vedela kdaj ima rok in bo rodila, in zadnje tedne pred tem nisem nič več spala, z mislimi sem bila vedno pri nerojenem otroku , pripravljaš se na prihod otroka, pa vendar ne veš ali se mu bo mamica resnično odpovedala ali si bo premislila v zadnjem trenutku. Proti koncu, sem si želela samo, da se ta agonija že enkrat konča tako ali drugače. Če bi imela še enkrat možnost posvojitve v matočni državi, si vsekakor ne bi želela izvedet mesec in pol pred porodom, ampak takrat ko se otrok rodi, saj ti je z tem veliko prihranjenega.
To so zelo težke preizkušnje za posvojitelje in ko se spomnim vsega tega me kar stiska pri srcu, in še potem po rojstvu ima mati pravico, da si premisli in se še eno leto lahko odloča o usodi otroka, kar se mi ne zdi primeren rok, saj si tisto eno leto samo skrbnik in čisto nič drugega.