Najbolj morbiden dogodek
Ja res grejo čez vse meje, še najhuje pa je, da imajo poanvadi za okolico ob istem dogodku povsem drugačen obraz…
Če gre za starše se pogosto zgodi, da jim flipne, kadar se njihov otrok zbeži njihovem nodzoru. Ni hujšega, če ima partnerja, s katerim se dobro razume, ker to pomeni, da oni nimajo več popolnega nadzora ali pa ne prenesejo, da bi se nekdo drug “lastil” otroka, ki je za njih njihova lastnina in še posebej ne prenesejo, da bi bili otroci srečni ( če pa oni niso), da ne omenjam rojstvo vnukov, ko že v prvi minuti stegnejo šape po njemu ali pa zamerijo, ker je sedaj vnuk v centru pozornosti ne oni…..
Pri partnerjih je tudi osnova se mi zdi, da sploh ne dojamejo, da je še kaj drugega pomembno kot oni sami in njihovi problemi in to, če imaš morda drugačna čustva, razmišljanje……sploh ne dojamejeo ali pa to, da čutiš, misliš …..vzamejo kot izdajo njih samih.
Bemti so naporni….
GittaAna
Najbolj morbiden dogodek pri meni, pri zaenkra še sedanjemu partnerju…kaj pa vem, jih je kar več takih, pa sami presodite:
-čez dan se je samo takrat pogovarjal z mano, če sva prejšnji večer sexala
-ko sva se sprla in sem mu dala jasno vedeti da bom šla, ga je začelo vse tiščat, grozno bolet glava, za umret mu je bilo. Ko sem mu prinesla tableto, je planil z vsem štirim name, da kako je srečen ker me ima in kako me ima rad.
-in še ena meni najbolj se opravičujem izrazu nagnusna. Po par dni ni spregovoril besede z mano, vsak večer pa v postelji, obrni se k meni, stisni me k sebi…… solze so mi tekle v potokih. Ja bila sem zlorabljena od svojega lastnega moža, zdaj to vem.
Pozdravljena ena nova!
Res je grozen občutek, da je nekdo, ki si ga imel ali ga še imaš rad, zlorabil tisto najlepše v tebi. LJubezen, sočutje, tovarištvo,pripradnost….IN zoprno se je soočiti s tem, da si bil sam toliko naiven, da nisi že prej opazil, da je nekaj hudo narobe. Ampak ti ljudje se obnašajo tako zelo drugače, kot večina in jihovi vzgibi so tako drugi, kot pri ostalih, da si velikokrat sploh ne predstavljaš ( ker predvidevaš po sebi ) da lahko na škodo bližnjih kaj takega počno zgolj zato, da zadovoljijo svoje bolne potrebe in traja včasih res dolgo, da ugotoviš, zakaj pri vsem skupaj res gre, ker znajo še tako bolno vedenje zaviti v (čudovit in na trenutke celo razumljiv ) celofan.
Upam, da boš zbrala dovolj moči, da mu boš postavila meje in da ne boš več dovolila, da se tako obnaša. Če tega ne bo hotel sprejeti in bo s početjem nadaljeval, boš morala tudi sama razmisliti ali boš dovolila, da se nekdo do tebe tako obanša ali ne in ali v takem želiš ostati ali ne. Morda se bo spremenil, vendar je to zgolj na njemu, ti ga v to ne moreš, niti nimaš pravice prisiliti. Vse kar lahko storiš, je da se soočiš s seboj ali boš to še naprej prenašala ali ne, če se bo odločil, da bo tak kot je ostal še naprej.
GittaAna
…… !!!!! …. tudi jaz lahko samo napišem: “Kot bi pisala namesto mene! Doživela sem isto izkušnjo: “
Očitno je to res značilnost, ki nas zaznamuje …
in “ena nova tukaj” … za vse tri alineje ti lahko pritrdim, da so se v zelo podobni obliki dogajale tudi meni, a malo bolj zavito v celofan.
Ti praviš: – čez dan se je samo takrat pogovarjal z mano, če sva prejšnji večer sexala – pri meni: se je pogovarjal, a je bil zelo našpičen in iskal vzroke za prepir in obtožbe, pri čemer je na koncu pogosto končal z direktnim očitkom glede seksa. Enako je bilo, če sem zavrnila seks na javnem mestu, če se je slučajno spomnil … in to ni bilo zanj čisto nič spornega …
S težkim srcem pa prepoznavam tudi vedenje svoje mame, ki je vedno znala izsiliti, da smo ravnali tako kot je želela. To je bil stavek, ki me še vedno najbolj boli (izrekla ga je, ko so vse druge njene metode odpovedale): “Jaz sem ti dala življenje, jaz ti ga lahko tudi vzamem!”
… kot najstnica sem bila presunjena. Mislila sem, da je življenje sveto, potem pa to izreče lastna mati. Pred nekaj leti sem ji povedala, kaj me je najbolj bolelo …ni priznala, da bi to izrekla. Ampak jaz vem, da je in to ni bilo samo enkrat. Kot mama kaj takega ne bi nikoli rekla otroku – niti svojemu niti tujemu.
Ena nova tukaj,
kako zelo podobna situacija. Kako bolno!!! Na tak način sem izgubila samo sebe in postala sem kurba svojemu lastnemu možu. Žalostno. Vse v meni je ubil, ne vem, če bom še kdaj lahko normalno čutila…. In seveda…po njegovem je vse v moji glavi,ker on s tem nima problema. Zdaj ga ne spustim več zraven, že nekaj mesecev in ja…. v bistvu se spravljam na svoje….zame je ločitev edina možnost, da živim in preživim.
po eni strani me je groza, ko to berem, po drugi pa vidim, da nas dosti hodi s takimi izkušnjami po Sloveniji in večinoma se delamo in razlagamo, kako smo imeli kar dobre starše. No, moja mati je v svojih slabših fazah, za katere itak nikoli nisi vedel od kod se vzamejo, začela groziti s samomorom. Ker je dobila tudi precej živčen ali nor izraz na obrazu, sem to kot otrok jemala smrtno resno. Priznam, da se tega strahu v celoti tudi po 30 letih nisem znebila. Ko pridem na obisk in če grem npr. klicat kakega svojca na kosilo (pač delajo nekje na kmetiji) in ga takoj ne najdem, se mi takoj začnejo vsiljevati misli, kaj pa če je naredil samomor.
Ja tale grozna s samomorm je pogosto uporabljena, ker je tako zelo močno orožje.
Moje izkušnje so take, da sem dobila klic, da bo naredila samomor, Poklicala zdravstvno službo, da s tem grozi in da nimam pojma, če ga bo res storila ( sem dvomila , ampak vseeno) so prišli, jo odpeljali, jo spumpali ( trdila, da je pojedla kup tablet)
Še dandanes trdi, da je delala samomor ( vsem ostalim, ki jih želi prepričati, kako zelo uboga je) , čeprav so izvidi pokazali, da ga ni, ker ni bilo ničesar v njeni krvi, niti v želodcu. Ampak mom dokazi ne zanimajo,ker dejstva prilagajajo njihovem čustvenem stanju , ne obratno….Tega ni nikoli ponovila, niti z zgolj z grožnjami ne. Če vidijo, da z neko taktiko ni uspeha, potem z njo prenehajo. Če vidijo, da deluje jo stopnjujejo.
zato je tako zelo poembno, da jiim postavimo meje, ker so kot majhni otroci ( kar emocionalno tudi so – nekaj letniki v odraslem telesu) ki ves čas poskušajo, kje so njihove meje. Če jiim pustimo , da počnejo kar hočejo, bodo to pač počeli in zraven iskali še kakšno luknjo v ograji, da prečkajo tisto, kar ne bi smeli. Kolateralna škoda (okolica in bližnji) ni pomembna.
GittaAna