Naj še jaz nekaj
povem, pravzaprav napišem, za vse tiste, ki slišimo in tiste, ki ne slišite. ZAkaj tale forum? RAvno zaradi tega, ker lahko enostavno komuniciramo, mi ki slišimo, se sploh ne zavedamo kaj imamo. In kot drugo, mislim, da moramo malo več narediti, da se družimo, tudi s tistimi, ki ne slišijo.
Srečal sem se s Petro in moram povedati: Petra bilo mi je včast, da sem te spoznal. Kot drugo pa, je prav, da dobimo občutek, kako smo na koncu koncev vsi enaki in ne glede , da ne znam nič povedati z rokami, razen po svoje, se lahko prav lepo pogovarjava in razumeva.
Pa še ena prednost je, ki jo mi “normalni ” velikokrat zanemarjamo. Gledava se nonstop v oči, pardon usta, ne moreš skrivati ničesar in si veliko bolj iskren. Nič ne umikaš glave.
mogoče smo pa ravno zaradi tega tako občutljivi in se izogibamo takim pogovorom, ker moramo vedno kaj tudi skrivati in si ne upamo gledati v oči.
No to je bil samo moj občutek, jaz seveda nisem imela kaj skrivati, sem pa občutil drugačnost, pa čeprav samo ob eni kavici.
Zakaj ne bi združili moči in drug drugemu povedali kako se počutimo, kaj potrebujemo, na koncu koncev ima vsak svoj križ in si sploh nismo tako zelo različni. In vsak ima svoje prednosti.
Tukaj pa imamo možnost, da to zavest, da smo si vsi popolnoma enaki, dvignemo in se ne bojimo drug drugemu pogledati v oči.
KAjti drug od drugega, se lahko zelo veliko naučimo, da tisti ki ne slišite ne bi imeli občutka,da ste manj vredni. SAmo v tisti pol uri, si me Ptra naučila ogromno, predvsem sem razmišljal o občutkih. PA tako malo je treba.
Mislim, da bi se morali veliko več udeleževati takšnih debat. Tukaj na forumu ali pa na klepetu, potem pa naredimo še kakšno srečanje. Tako malo je potrebno, da smo lahko srečni.
potrudimo se vsi za to.
Pirmož
Primož, najlepša hvala za komplimente:)))))))
Pravzaprav se jaz želim zahvaliti tebi posebej, da si omogočil ta forum in tako prispeval k navezovanju mostov. Še posebej pa bi rada pohvalila tebe, zlasti zato, ker si tako normalno, neobremenjeno sprejel mene in se zelo trudil pri razumevanju. Vem, da je treba biti bolj pozoren in potrpežljiv v pogovoru z gluhimi in če bi bili ljudje taki kot si ti, bi bila družba tudi veliko bolj prijazna. Za gluhega si je treba res vzeti čas, toda sčasoma se navadiš in potem ni več nobene ovire, pač pozabiš, da je gluhi, ampak postane prijatelj, sočlovek. In še nekaj je treba vedno imeti – svetlobo. To je minus:( V takih situacijah je dragoceno branje z ustnic, vendar niti vsi gluhi niso tako sposobni branja in zato potrebujejo tolmača. Dogovor pa velja.
Hvala še enkrat!
Lep vikend!
Primož res si MEGA. Vsa čast ti, da poskrbiš tudi za takšne ljudi, ki imajo težave. Tudi jaz tako povem, da mi kateri nismo gluhonemi ali bolni, ne vemo kaj je še zdravje, ker si tega preprosto ne zavedamo.
P.S. Danes sem prvič na tem forumu.
Vsakemu želim velikooooo lepega.
Doroteja
Primož,
hvala za lepe misli in vzpodbudo, da se vsi, ki smo gluhi in vsi, ki slišite, sklenemo, na tem forumu, neki most. Most prijateljstva in zaupanja in seveda medsebojnega spoštovanja.
Vesela sem, da ste pri prvem srečanju, ob kavici, s Petro, veliko pridobili, spoznali in se naučili. Saj res, tako zelo malo je treba, da se obojestranska trema oz. strah pred drugačnostjo, razprši. Kajti, pred seboj imamo vedno samo človeka, pa drugačnost gor ali dol.
Sama rada prebiram ta forum in vse drugo, le sodelujem ne veliko. Bom povedala zakaj ne. Ve se, da sem gluha. Gluhi imamo veliko predsodkov, mislim, da slišeči niso nikakršna izjema. Da pa bi gluhi več pisali, to pa je bolj težko, ker slovnično so nerazbrani. Tisti, ki teh težav nimajo, pa jih najbrž ne zanima, da sodelujejo. Veliko gluhih pa niti računalnika nima.
Drugače je, če se fizično srečamo, pogovorimo z rokami ali glasovno, tukaj je stik hitro vzpostavljen. Sama rada pišem, a včasih si mislim, da je klepet na tem forumu bolj za mlade kot za babico.
Pa srčnega pa zdravga.