Imam problem,kot večina  tistih,ki obiščejo  ta forum.

Imam prijatelja, fanta, moškega,  s katerim sem slabo leto v zvezi. Oba abrahamovca, razvezana, jaz z odraslimi otroci, on s tremi  šoloobveznimi. Rada jih imam, oni mene. Ne živiva skupaj, razdalja med krajema je 50 km, občasno  se vidiva, preživiva kak dan skupaj.

Želim si, da bi bila več skupaj. No in tu nastopi problem.

Ko si želim kam z njim, vedno pride nekaj vmes. Ali se nama želi kdo od sorodnikov pridružiti, ali mu bivša  porine otroke v oskrbo ali je tekma, na kateri mora biti prisoten,pa še bi se našlo.  In potem vse skupaj pade v vodo, čeprav,kot on zatrjuje, si res želi  biti z mano, iti kam na samo, a žal ne zna reči NE nikomur okoli sebe.

Jaz se žalostna običajno  umaknem in sprejmem situacijo.

Sploh ne vem kako naj se obnašam.  Ko mu razložim kaj me moti, se strinja z mano, a vse ostane enako kot prej.

Pravi, naj potrpim, počakam, da se mu določene zadeve uredijo.

Kaj naj  naredim?

Naj sprejmem njegov predlog ali naj počasi zaključim s tem?

Hvala za odgovore

vidva s tem novim ljubimcem sta na različnih časovnicah. Tvoji otroci so že odrasli in te ne potrebujejo več, hkrati pa očitno še nimajo svojih otrok, da bi te polno obremenili z njimi.  Torej uživaš sladkosti življenja brez hudih obveznosti. Tvoj ljubimec pa ima 3! šoloobvezne otroke, kar pomeni, da ima še veliko obveznosti kar se vzgoje, skrbi in preživljanja tiče. Niti slučajno vidva ne moreta imeti niti približno enako prostega časa. Bivša nič ne poriva otrok, to so njegovi otroci, za katere je on dolžan skrbeti če je treba 24 ur na dan! Saj se spomniš kako je bilo, ko si sama imela manjše otroke!  Sama pa se moraš odločiti ali ti je ta zveza dovolj pomembna in zadostuje tvojim potrebam.

Privarčujte energijo za vnuke, ne pa da ste tetka tem otrokom. Ni vredno se živcirati trenutno. Sam naj se znajde kakor Se hoče. Taka so naša življenja.