Uf, če je že zdaj tako… kaj šele bo, kaj bo, ko bo otrok ???
Poberi šila in kopita, ona išče samo darovalca. V jezeru je polno ribic… sigurno je tudi takšna ki bo zaplavala s teboj 😉

Ženska, kot jo opisuješ (brez prijateljic, neki napadi sredi noči, neko teženje glede alkohola) rabi psihološko pomoč. Spakiraj in pojdi, ker bolje ne bo nikdar, saj vidiš, da se pred tvojimi očmi spreminja v pravo furijo.

Srečno!

Avtor najprej pohvala. Že dolgo nisem zasledila tako pametnega – zrelega moškega razmišljanja. Jaz ti predlagam takole. Pogovorita se s partnerko in ji povej vsaj približno, kdaj bi ti bil pripravljen za otroka. Po sebi sklepam, da v roku cca.največ treh let spoznaš partnerja do potankosti. Torej ji povej čez toliko in toliko časa boš pripravljen. Če bo vztrajala, da hoče takoj, potem že poznaš odgovor. Ni mi potrebno omenjati, sam veš, da so potrebni kompromisi, če druga stran tega ni sposobna, je škoda časa izgubljati s takšno osebo. Po napisanem imam občutek, da boš po treh letih vajinega spoznavanja zelo razočaran, ker že to pove dovolj, da ti gleda pod prste zaradi enega piva. Pametno razmišljaš glede otroka, da se je najprej potrebno spoznati v dobrem in slabem in šele nato sledi darilo ljubezni. Otrok je odgovornost in ne bi bilo pošteno do njega, da ne okusi radosti družine, ker bi vidva po rojstvu spoznala, da ne moreta shajati en z drugim.
Smrčanje in stiskanje-ko sem bila zaljubljena vanj, me ni motilo, ko sva bila tik pred razhodom, me ni motilo samo smrčanje, amapk že samo njegovo dihanje zraven mene.
Veliko sreče, pa še naprej tako modro razmišljanje 🙂

Po letu in pol vama že tako dogaja? Juj.
Saj če bi vsaj 2x prebral kaj si napisal, bi mogoče ugotovil, da niti ne rabiš našega mnenja.
Kako se bo vajina veza končala, če sprejmeš njene pogoje tako vemo, ti pa lahko še nekaj povem. Pa mislim, da je kar pri večini tako. Prva leta so najlepša ravno zato, ker si zaljubljen, norčav, sprejemaš vse…da bi me na začetku motilo njegovo smrčanje? Vsak naporen zvok ti je takrat nemoteč. Ali pa ga prekineš na nežen način. Spanje? Ma lahko bi me celo noč cartal, se stiskal k meni, samo da ga čutim.
No. Potem ko so tu otroci, malo večje skrbi in ko imaš isto osebo ob sebi v postelji že 20.let,pa ja…bi mu dala kar pojšter preko glave in malo bolj pritisnila, ampak ded še vedno živi, tako da je za preživet.
V glavnem. Ne vem kaj še razmišljaš.
Imela bosta otroka, vsaj pol leta po porodu se je ne boš smel dotaknit…ali celo več. Tudi kasneje se bo vse vrtelo samo okoli otroka, sexala bosta pa samo, ko bo čas za drugega.
Če te takšno življenje ne bo motilo, kar navali. V vsakem primeru boš potegnil ti kratko. Imel boš sicer otroka, ki ti bo pomenil največ na svetu, ampak imel boš tudi bivšo, ki ti bo skakala po glavi celo življenje.
Bodi dedc ne pa reva.

Hehehe Stepni; sem se nasmejala, ker sem vsa tri pravila prekršila v treh mesecih:) Ampak sva po skoraj desetih letih še vedno skupaj, pa vesela, da sva skupaj.

Avtor; ne vem kaj naj ti svetujem. Ko je mene motilo smrčanje, sem rešila s čepki, ne da sem se ponoči drla na koga.
Je pa res, da sva s partnerjem oba dokaj normalna in vsaj ne tuliva en na drugega ali si postavljava pogojev. Jaz verjetno samo kufre spakiram, da mi kdo pogoj postavi ali boš to naredila do novega leta ali pa briši…ma sama grem…

Beži od nje

Otrok bo pri tebi 2x med tednom in vsaki drugi teden

Samo pojdi.

Čimprej.ker če je že zdaj tako,kaj bo čez 5 let.

In to brez slabe vesti.Imej se rad in spoštuj.Tega si noben ne zasluži.

Srečno

Če odnosa ne uredita sedaj mogoče tudi ob pomoči družinskega terapevta bo potem samo še slabše. Že tako te sedaj čustveno zlorablja z leti bo pa samo še slabše ….

Srečno …

Kot bi sebe bral. Popolnoma isti primer imam le, da imam otroka z njo. Dotikanja v postelji že dolgo ni, sex pa je 1x na mesec in še to ji sploh ne paše. Groza. Otroka pa imam izredno rad in si ne upam stran. Iz prve roke to povem, da naredi kot čutiš. Jaz bi sedaj na tvojem mestu hitro spakiral.

Zbezi kolikor hitro lahko. Sicer sm zenska in sem bila v podobni situaciji. Najboljsa odlocitev kar jih je bilo da sem odsla. Se danes se sprasujem kako sm zdrzala tiste 2 leti

Pri meni je bilo enako. Skupaj sva bila pa 3 leta, ze zivela skupaj dobro leto in sem potem zacela omenjati otroka,ker sva si ga oba zelela nekoc in ne le enega. Pa je zacel odlasati, da se ne in da se ne. Rekel je, da naj pocakam, da bom 38,tako kot njegova sefica, ki je sele takrat zanosila in imela nato 3x otroke. Prej je delala za kariero. Moram reci, da je bilo tole moje “tezenje” najvecja napaka v zivljenju. Ko je prvic poskusil brez zascite(na morju v sotoru),je takoj stekel ven in zacel vpiti, da si je pa sedaj unicil zivljenje…. in to do konca….Slo mi je na jok, vendar prepozno.. Itak sem zanosila…. Cez pol leta sva se celo porocila. Ne iz ljubezni. Kar tako. Jaz sem pac upala, da naju bo vse skupaj le se bolj povezalo…. Najvecja napaka. Unicila sva zivljenje otroku in tudi sebi sem ga. Skratka-ce nekdo se ne zeli otrok, se gre pac narazen. Nista stara toliko, da lahko racunata 5-10let in sele v tem casu dobita otroka. Seveda je zaljivo seksat brez zascite. Vcasih so morale biti zenske do poroke nedolzne. Zelo bolece je namrec bilo tudi meni, ko ga je prej vsakic dal ze predcasno ven.. Seks se je koncal s solzami. Neumna sem bila, da sem sploh se vztrajala. Pojdita cimprej narazen. Ali pa se spoznavajta BREZ SEKSA. Je to kaj tako tezkega? Biti brez seksa pol leta, ce gre za kljucno odlocitev? Ce to je punca vsec, je to to, ce ti pa se ni, ker je se ne poznas, pa je ne mores pustiti cakati se kaksno leto.