Naj ostanem ali grem
Pozdravljeni,
z novo partnerico sva skupaj leto in pol. Po približno enem letu so se pri nama pojavile težave. No če sem iskren, se je kakšna težava pojavila že na začetku, vendar pri teh letih že vem, da noben odnos ni popoln in da je treba za dober odnos kar precej garati in delati – vsi vemo, da vsak dan, a včasih je to ob kupu drugih zadev tudi malo težko oz. se spozabimo. Skratka vsi imamo svoje hibe oz. določena obnašanj, in največ kar lahko naredimo je, da osebo sprejmemo takšno kot je. Vseeno pa obstajajo meje.
Jaz sem star 32 let, ona 29 let. Oba sva bila pred najino zvezo v precej dolgi zvezi (jaz 7 let, ona 5 let), vendar sva si oba ob zaključku prejšnje zveze vzela nekaj časa za sebe, tako da je, ko sva se poznala med prejšnjo in sedanjo novo vezo minilo nekaj časa, da sva bila čustveno bolj ali manj stabilna. Oba sva si želela resne zveze in oba sva se strinjala, da si želiva v bližnji prihodnosti otrok. Na začetku sva se približno 3 mesece dobivala in živela vsak na svojem, nato me je ona začela prepričevati naj se preslim k njej, ker ima lastno stanovanje. Ker sva se do takrat dobivala tako, da sva skupaj preživljala vikende in kakšen dan ob večeru ali pa dnevni sprehod, sem nekoliko okleval, saj sem želel, da se še nekoliko boljše spoznava. Šele kasneje mi je omenila, da mi je to precej zamerila, ker naj bi bil neresen, čeprav sem ji povedal zakaj mi je to še nekoliko prehitro. Po skupaj 8 mesecih pa je začela pritiskati naj se preselim in kdaj bova pričela “delati otroke”. Sem ji rekel, da sem glede selitve pripravljen, glede otrok pa da bi še malo počakal, da vidiva kako se ujameva v skupnem življenju in da si urediva neko rutino. Dajmo biti iskreni, otroci lahko prinesejo veselje in srečo, je pa otrok za partnerski odnos tudi velika sprememba. Menim tudi, da še nisva toliko stara, da bi zdaj na vrat na nos morala hiteti in je dobro, da se partnerja med sabo poznata in je odnos do neke mere trden. Nakar mi je pričela očitati, da nisem resen in da če do konca leta ne bova pričela delati na otroku, da me bo zapustila in si našla nekoga drugega, ki bo imel to željo. Saj, da imajo pri njej v službi vse sodelavke otroke, vse se pogovarjajo o tem, ona pa nima kaj za povedati; tudi vse njene znanke na instagramu objavljajo fotografije otrok in družine in da je ona pripravljena na otroka. Za njo je otrok naslednja stopnička v življenju. Da njej sploh ni do seksa, če ta ne vodi nikamor (cilj seksa je po njenem otrok), ker to da uporabljava zaščito, se ji zdi žaljivo do njenih čustev. Nato sva se pogovorila in je bil kakšen mesec mir, nato spet enako, da me bo zapustila.
Oba sva finančno dobro situirana, imava dobre plače, načeloma se razumeva dobro, ujemava se v finančnem smislu kako porabljati finance ipd…, gospodinjska opravila si razdeliva in tukaj nimava nobenih težav, podobno rada preživljava prosti čas, ona je sicer nekoliko bolj introvertirana (v tem smislu, da ima samo 3 prijateljice in se z njimi vidi 1x na tri mesece, mene to ne moti), se znava tudi pohecati, sicer si zaupava, vendar, ko jo popade ta “otrok” se ne zna sprostiti in uživati v naju in jo vse prične motiti, postane prav nevrotično jezna…
Primer njene frustracije je, da jaz ponoči malo smrčim (sem vprašal tudi bivšo punco ob kateri sem spal 7 let in mi je potrdila, da ni glasno smrčanje in tudi ni vedno. Želel sem vedeti kako glasno je smrčanje v kolikor res potrebujem pomoč, drugače z bivšo punco nisva v kontaktu), včasih se tudi stisnem k njej ponoči v spanju – v zadnjem letu odkar se dobivava, me je ponoči pričela zbujat, se glasno jeziti name, ampak resno jeziti, ne le godrnjati ter me me grobo porivati na svojo stran z argumentom, da se ji zdi lepo, da se želim z njo stiskati, vendar da to lahko počneva zvečer preden zaspiva, ko je pa čas za spanje pa je nujno, da dobi minimum 6 ur kvalitetnega spanja. In da za to potrebuje tišino in prostor za spat, ker če se jaz stiskam k njej ji je prevroče in še smrčim, kar vpliva na kakovost njenega spanja, poleg tega je čez dan zaradi tega utrujena in mora popoldne oz. po službi ta spanec nadoknaditi z 1-2 urami spanja. Hkrati me je tudi čez dan začela ukazovati, da naj manj jem, ker smrčanje povzroča debelost in da naj se vsak dan gibam, ker to tudi vpliva na smrčanje in premetavanje v spanju, da bom lahko bolj mirno spal in da je ne bom prebujal. Zaradi vsega tega sem se počutil nezaželjenega. Sem jaz čuden, če si želim intime, dotikov in nočnega stiskanja. Sploh pa ko spimo, se ne moremo kontrolirati kako spimo…. Ne vem tudi kako si ona predstavlja imeti otroka, ko bova oba morala vstajati sredi noči in skrbeti za njega – to sem ji tudi omenil in je rekla, da pri otroku je to pričakovano, in to traja nekaj časa, jaz pa nisem otrok in lahko glede tega nekaj narediva. Takšni izpadi pri meni nekoliko ubijejo željo po tem, da bi imel otroka s tako partnerico, ker ne vem kaj vse jo bo še motilo, ko bo tukaj otrok. Glede takih stvari pa se mi zdi nesmisleno kregati in imeti slab odnos, ki bo vplival tudi na otroka.
Tako vedenje se je ponavljalo nekaj mesecev. Ko smo bili poleti skupaj na pijači v mestu, mi je doma očitala, da ne smem piti alkohola, če misliva imeti otroka, ker to slabo vpliva na kakovost sperme… Pri tem, da nisem alkoholik ali žurer, in grem s prijatelji na pijačo 1x na dva meseca, mogoče poleti večkrat, ko je zunaj lepše in bolj toplo vreme in se malo podružimo. Takrat pa sem spil samo 1 veliko pivo… To njeno vedenje me spravlja ob pamet, saj se počutim, kot da v meni vidi le darovalca spermijev, ne pa predvsem in v prvi vrsti partnerja, s katerim si želi preživljati svoje življenje.
Skratka resnično ne vem, ali naj ostanem v takem odnosu, ali grem in si ne kompliciram življenja. Čeprav jo imam zelo rad, saj ni slaba ženska ali oseba. Takega vedenja v primerjavi s prejšnjimi zvezami res nisem navajen. Če imam rad svojo partnerico, se z njo tudi rad pocrkljam in stisnem tako v postelji, kot tudi na kavču. Ona pa bi le rada svoj mir. Kaj menite?
Meni se zdi noro da ti po letu in pol tako tezi. Se mi zdi, da tako tezenje pride na vrsto po letih skupmega zivljenja, pa se takrat je brez veze. Sem punca pa se mi zdi tale tvoja- ena velila tezakinja. Pomisli kaj sele bo. Pa ta izjava glede seksa ae zi meni rdeca zastava. Nisem vdezevalka, ampak ti z gotovostjo povem, da vajina zveza po otroku bo nesrecna. Ne bos je vec zanimal, saj bo dobila kar je zelela. Vse se bo obsedeno vrtelo glede otroka in zunanje podobe za druzbo (glede na izjave o sodelavkah in otrocih, ji to ocitno veliko pomeni- se ena rdeca zastava). Vajin odnos pa bo zacel umirati- no, pa saj tudi sedaj ni ravno ziv. Predlagam ti, da si najdes partnerico podobno sebi- bolj globinsko in sprosceno. Potem pa si bos otroka zelel brez pomislekov- ker bos vedel da vaju caka druzinska sreca. S sedanjo te sto procentno ne. Ne unici si zivljenja. Pa lep pozdrav in vse lepo.
Hej.
Imaš problem. Čutim, da ti je punca top in si je želiš, kar tudi kažeš. Sam se zelo rad stisnem ob mojo in večino objeta tudi zaspiva. Preprosto nama ugaja. Razumem pa tudi njo, da si želi spanca, ampak njen pristop bi tudi mene precej znerviral in zaradi tega nisi čuden. Čeprav težko, se vseeno poskušam postaviti v tvojo kožo. To, da si še ne želiš otrok in, da želiš njo najprej dodobra spoznati se mi zdi korektno, ker je to dobro za oba. Ona se mi zdi kot, da nekoliko hiti z vsem, kar nakazuje že tudi zgodnja želja po skupnem življenju. Mogoče se boji, da bi ji “odpeljal vlak” oz, da ji odbije biološka ura, čeprav sem mnenja, da realne bojazni za to ni.
Sam bi se vsedem dol in pogovoril. Najprej bi ji povedal vse stvari, ki so mi na njej in zraven nje všeč, šele nato ji postavil pred dejstvo, da z otrokom še malo počakava, da se še boljše spoznava. Povej ji tudi kaj se lahko zgodi če po rojstvu otroka spoznata, da nista kompatibilna in poudari morebitne posledice. Hkrati pa ji daj vedet, da si z njo otroka v prihodnje želiš (če je temu res tako) in jo probaj na nek način pomiriti. Pogovora absolutno ne končaj z mislijo, da z otrokom počakat. Pogovor probaj končati na način, da bi začutila, da si resen, da ti je mar za njo, da si je želiš in, da je tudi otrok nekaj česar si z njo želiš.
Če bi jaz bil v podobni situaciji in bi punca vztrajala pri otroku in sam ne bi bil pripravljen, bi pa zvezo končal. Nihče te v vezi ne sme siliti v nekaj česar ne maraš in si (še) ne želiš.
Ti pa želim vso srečo in upam, da vama “krizo” uspe prebroditi
Njen problem je da ji tuli biološka ura. Ko si ženska zmisli, da hoče otroka, ga hoče ZDAJ TAKOJ IN PRI PRIČI.
Glede smrčanja – kupi ji zamaške.
Glede teženja – razmisli, če bi bilo pametno zamenjat model.
Ko bo dobila otroka, boš ti svoje poslanstvo opravil in ji boš šel večino časa na živce.
Mogoče še te bo tolerirala dokler ji ne narediš drugega otroka potem pa čao miško.
Beži kolikor te noge nesejo!!!! Če je že zdaj tako sfurstrirana pomisli kaj bo še le po porodu ko udarijo hormoni. Sem sama mlada mamica in ti povem, da se ne bo dobro končalo za nobenega od vas. Ona bo še bolj tečna kot je bila, ti ne boš srečen, najkrajšo bo pa nič kriv otrok potegnil. Jaz sem drugače zelo umirjena ne zakomplicirana oseba pa sem bila prve mesece po porodu prava živčna razvalina in sem se morala krepko v roke vzeti, da sem danes vsaj približno takšna kot sem bila prej. Ker vsi vemo, da otrok prinese poleg lepih stvari tudi veliko odgovornost, veliko prilagajanja in odrekanja. In to človeka spremeni pa če ta hoče ali ne. Tudi tebe bo. Tvoja “draga” bo pa tudi po tem vedno našla kaj novega, kar jo bo motilo. Eni ljudje so pač takšni, tu ne moreš zmagati.
Res toplo ti na srce polagam, dobro premisli če je vredna, da si tako življenje zakompliciraš. Pa pomisli na ubogega otroka, si res želiš, da bo tvoj otrok imel takšno mamo? Po zgoraj napisanem sem skoraj 100% da bo tudi pri vzgoji želela imeti glavno besedo in ti ne bo pustila, da bi se aktivno vključil v vzgojo Oz. Bo moralo biti vse po njeno. Jaz bi si na tvojem mestu raje poiskala partnerko, ki bo bolj podobna tebi in boš z njo lahko užival starševstvo ko bo prišlo tako daleč, ker s zdajšnjo partnerko bi muka.
Aja pa še to – biološka ura pri 29. je neumnost. Jaz sem partnerja spoznala pri 28.oba sva se strinjala, da ne bova hitela in da želiva nekaj časa sama uživati ampak, da enkrat bova pa imela otroke. Dva meseca po 31. rojstnem dnevu sem prvič rodila. Trudila sva se 4 mesece (pred tem sem jedla tabletke) v drugo pa samo enkrat nisva uporabila zaščite in evo sem zanosila pri 33tih. Plus tega imam ogromno znamk ki so 35+ in so noseče Oz. So pred kratkim rodile.
Jaz mislim, da nista za skupaj. Ti si bolj v izi oz, prepuscas casu cas, rad bi da se uzivata in se spoznata preden se odlocis za druzino. Kar je prav in normalno.
Ona pa hiti, malo nori ker so vse okoli nje ze nosece itd. Take zenske ne bodo imele nikoli mira v sebi, vedno bo nekaj za kar bo “tezila”, hotela in hitela. Po pisanju se mi ne zdis tak tip cloveka da bi bil srecen ob taki zenski.
Glede smrcanja in stiskanja je pa tako, ti povem ker imam podobno izkusnjo. Meni gre tudi na zivce. In ga butam ko zacne smrcat. Pretirano stiskanje pred spanjem ko sem res utrujena mi tudi ne pase. Pa to ne pomeni, da ga nimam rada in si ne zelim intime. Samo ne pase mi. Ko sva dobila otroka je se slabse, ce me ne zbudi on me pa otrok, nimam izhoda tako da je vcasih zoprno, sreca da ne smrci vsak dan glasno. Js se zarad smrcanja ne bi sekirala. Mislim da imata tezavo ze pri osnovnih zeljah.
Tako kot je eden zgoraj napisal, ko bos spoznal pravo bos takoj vedel da si zelis otroks z njo oz. ti to ne bo predstavljal problem. Sploh ce ti bo ona v zeljah podobna.
Po prebranem sodeč si moški, kakšrnega bi si želela prava ženska. Če si pameten in če se imaš poleg vsega tudi rad, nariši črto in pojdi stran. Kajti čustvenega izsiljevanja si ne pustit, pa naj se ji še ne vem kako mudi in biološka ura tiktaka.
Bi se znalo zgoditi, da bi dobila otroka, pa bi šlo samo še vse navzdol in bi te zapustila, ne bi ji pa bilo napačno da te toži za preživnino.
Vaš instinkt vas praviln opozoarja: stran od te manipulativne osebe.
Staro pravilo je, da se ne odloča za nič velikega (skupna nepremičnina, podjetje.. otrok).. znotraj zaljubljenosti, torej 3 leta.
Zgolj zato, ker se enemu mudi, želi omrežiti drugega.. to ne pomeni, da je ta drugi “neresen”. Ravno obratno s hitenjem in ihto se razgalja prav tisti, ki se mu tako zelo mudi.
Pozdravljen!
Tudi jaz nisem stiskac, sploh ne ponoci… Ampak to sploh ni vajina tezava… Mors vedt da se zenska ne bo spremenila… Vedno ti bo neki tezila, zdaj je pac to smrcanje, poleti alkohol… Nekaj bo vedno najdla…
Mogoce bi pomagalo ce bi dorekla nek timeline… Npr. Jaz tudi nisem zelela otrok takoj(sem hotla pocakat 5 let) ko sem spoznala partnerja… On jih je hotu takoj… Pa sva nardila nek kompromis… In pocakala 2 leti… Mogoce ce ji bos dal neko okvirno casovnico da bo bolj pomirjena… Ampak ne glede na vse dvomim da se bo vajin odnos izboljsal… Ker po otrocih je treba ornk delat na odnosu ker drugac vse potone… Mal mon preberi😁
Sem ženska, pa ti bom rekla samo SPAKIRAJ in BEŽI! S partnerjem imava trenutno kar nekaj prijateljev okoli sebe, ki so imeli identično zadevo pred otroci, sedaj ko pa imajo otroke, pa so dobri samo še kot bankomat. Večina je že dolgo na suhem in z njimi “je vse narobe” po prepričanju partneric. Če si res želiš takega življenja, potem ostani, drugače beži čim dlje. Edino kar jo razumem je, da ne mara da jo kdo stiska ponoči, saj tega tudi jaz ne maram. Vendar se pa čez dan in zvečer rada stisnem k partnerju in si ne predstavljam, da bi bil odnos hladen brez objemov in spolnosti (pa sva skupaj že 20let).
No jaz imam samo komentar na to da smrčiš ponoči 🙂 tudi jaz postanem nevrotična tiranka kadar moj mož ponoči smrči ali hoce spati preblizu. Enostavno potrebujem tisino in mir. V casih pred otrokoma sem uporabljala usesne cepke (top shit ideja, ki si zasluzi nobelovo nagrado). No zdaj ko so otroci jih ne uporabljam, moza sicer pogosteje zrukam v polozaj v katerem ne smrci ampak ok on spi dalje ga to ne obremenjuje. Komaj cakam da bosta otroka toliko stara, da bosta dovolj samostojna ponoci (2x dojencek da ne bo pomote 😉 )
Glede stiskanja pa tudi, ne maram da mi pride preblizu razen ce to vodi v kaksno seksi nadaljevanje 😊
Sva pa vajinih let, financno malo manj stabilna (imama pa dovolj) no pa skupaj sva ze 10 let. Otroci so prisli po 9 letih zveze 🙂