Najdi forum

Pozdravček!
Zmajčica me je spodbudila k temu da tudi sama nekaj spremenim in naredim zase. Prvič res zase.
Je pa takole.
Stara sem 20 let s fantm, ki je 4 leta starejši sva skupaj 4 leta. Pred letom in pol sva šla narazen, vendar sva potem le še spala skupaj, sa časoma pa sva zvezo spet obnovila.To ni bilo prvič da sva se razšla, pa čeprav le za en dan. Po delčkih sva vse ubijala.
Potem sem zanosila, za splav je bilo prepozno, čepra si fant otročka ni želel, se je sprijaznil. Mene pa ni imel nikoli več resnično rad-verjetno. Že ko sem bila še noseča me je sredi mesta nagnal iz avtomobila, ker mu nekaj ni bilo všeč. Kasneje se je opravičeval, mi prinesel rože,itd.
Potem je prišel mali sonček:5 tednov je bilo idealno, nato sva se sprla, ker mu nisem hotela dati svojega denarja.Zmerjal me je s prasico, mi grozil da mi bo vzel otroka, da nimam dovolj denarja za odvetnika,…
Moj ati je popizdil in mu povedal svoje.Šla sem že na socialno in želela le še preživnino in konec. Vendar se je želel še pogovoriti in sem pristala. Opravičil se je in rekel da je grdo in prehitro reagiraj, prav tako jaz. Najbolj me je zadelo ker je rekel da bom malčku vzela družino. To me je zadelo, saj jaz prihajam iz urejene družine, on pa ne. Očeta ni nikoli zares imel. /Zakja je potem tudi sam tak do otroka in mene?
Čeprav sva nekako uredila, spoštovanja ni bilo več niti ljubezni.
Še velikokrat potem je ob vsakem nesoglasju rekel da me ne mara, da mu je žal da nima z drugo družine, da sem slaba partnerka, da me zanima le otrok. Njega namreč bolj zanima pes.Saj vem da ima službo, in se jaz še študentka, toda vseeno bi moral imeti več časa za naju. Vedno me ob prepiril žali in tudi drugač mi ne izkazuje topline. Pravi ad me ima rad, vendar se ne zna in noče pogovarjat, niti sklepat kompromisev. Jaz sem se v vsem tem času do njega ohladila in se bolj držim nasvetov staršev. To pa njemu spet ni všeč, saj tudi mojih ne mara. Pravi naj zbiram med njim in starši. Vendar kako, saj doma še živim z malčko, njega skoraj nikoli ni inisva mu pomembna. Bom res otročku vzela družino če ga zapustim, ali naj uničim sebe in potrpim. Bo kadj drugače, me bo spet vzljubil?Kaj naj.Tako enumno se počutim. Nisem ne grda, ne debela, pa vendar se mi zdi kot da drugega ne bom dobila in kot da si boljšega ne zaslužim. Tudi to mi je vtepel v glavo.
Kako naprej.

DA ti odgovorim na vprašanje,

ni ti potrebno ostati in trenutno naj ti bo edina skrb otrok in dokončanje študija. Stara si 20 let in še vse te čaka.

Primož

najprej naženi tega hudiča iz hiše in iz svojega življenja. Potem naj ti bodo prvi dve stvari šola in otrok, ko pa šolo končaš bo pa tko ali tko vse drugače. Ne pusti se mu in poslušaj svoje starše, ki ti želijo samo dobro.

Lp

Draga malčica, če bi ga nagnala že včeraj, bi bilo prekasno.
Nikoli se ne bo trajno spremenil. če to misliš.
Priliznil se bo le za dan, dva, da se boš zopet omehčala.
Za sabo imaš kot praviš urejeno družino, torej vama bo z otrokom veliko boljše in mirnejše z družino, kot pa s tem norcem oz. pijavko.

Ne boj se, da boš ostala sama! Zelo mlada si še! Vse je še pred tabo. In še veliko moških bo v tvojem življenju! Nikar se ne pusti maltretirati! Imaš svojo družino, ki ti stoji ob strani! Najprej misli nase in na otroka. Naredi šolo! Otroku pa boš naredila več škode, če bo odraščal med prepiri in nesrečo, kot če bo brez očeta v urejeni in umirjeni družini! Zapomni si, otrok se uči vrednot in prevzema vzorce iz tega, kar vidi!

Malčica, večino stvari so ti povedali že drugi in samo pritrdim jim lahko.

Pravzaprav niti nimaš kaj dosti izbire… oprosti, če sem nekoliko krut, ampak “družine” sinček že tako ali tako nima, sodeč po očetu.
Tako da lahko glede njega situacijo samo izboljšaš. Tudi če bosta nekaj časa sama (pa očitno spet ne popolnoma sama, glede na tvoje starše), bo bolje… rastel bo v prijetnejše in mirnejšem okolju, z boljšimi zgledi glede razmišljanja in vedenjskih vzorcev.
Podobno je, če gledaš z lastnega vidika. Oprosti, ampak nihče si ne zasluži takšnega tretmaja.

Zatorej tipa čez prag, pred vrata pa dobermana 🙂

Posledično bosta s tem – glede na opis situacije – oba s sinkom samo pridobila. Lahko kvečjemu odpreš vrata vajinega življenja drugemu, zrelejšemu Moškemu(namerno veliki _M_), s katerim si boš lahko ustvarila toplo družino.

Srečno!

Pusti ga primiru in živi doma z svojim otrokom,prekini stiki če se le da saj za eno leto ali pa samo tako da videva otroka!
Ti pa ostani doma mlada si še in vse je še pred tabo bo prišel nekdo ki te bo ljubil in otroka tudi!
lp

Omenila si da prihajaš iz urejene družine.
Pa res?
Potem ti je čisto jasno, kaj je družina in kakšno mesto ima v njej oče.

Veliko uspehov. LP
ŽEna

Ravno v tem je problem Žena. Ker vem da otrok rabi očeta. Vendar ali za vsako ceno?
Tudi za ceno moje in otrokove sreče? Pa ko bi bil vsaj dober oče ne bi še nič rekla.

Lep pozdrav!

Tudi tebi se bo nasmehnila sreča in vem,da boš spoznala človeka,ki te bo sprejel takšno kot si,ki bo ljubil tvojo notranjo lepoto,ne pa tvoj izgled.
Tudi debeli in “grdi” si zaslužijo ljubezen in spoštovanje!

SREČNO!

Najprej lep pozdrav!
moje mnenje je takole.Mlada si se in ne vem zakaj bi si unicila svojo prihodnost in prihodnost otrocicka, ce pa ni porebno.res je da otok mora met tut oceta, ampak ko sem bral tvojo zgodbo sem se spomnil na podobno situacijo ampak sem se pravilno odlocil in zapomni si da nikoli nikoli ne bodi z nekom na silo, ali samo zaradi tega ker vaju nekaj veze.kot si povedala je edina svetla tocka vajine zveze otrocicek in popolnoma nic drugega,to pa kot ves pelje v prepad….

Zelim ti da bi se ti stvari uredile i n da bos srecna

Lp Dejan

Malčica, če ti jaz odgovorim… otrok potrebuje _figuro_ z očetovsko vlogo. Normalno je to oče sam, po potrebi pa je lahko stric, stari oče… odvisno.

In že sama pišeš “ko bi bil vsaj dober oče…” – ali je ta človek sploh zmožen odigrati očetovski vlogo, kot bi jo moral? Not likely.

Sploh pa si tudi že sama odgovorila na drugi del vprašanja “TUdi za ceno moje in otrokove sreče?” Odgovor tudi že poznaš.

Oprosti, ampak od _njega_ tvoj sinko ne bo imel ničesar. Zlasti pa ne vzorca ljubečega odnosa, ali pa očetovske figure.

Glede na misli, ki jih tukaj deliš z nami, pa odgovore na vsa svoja vprašanja pretežno že poznaš. Si pred velikim in težkim korakom, ko obračaš nov list v knjigi svojega življenja… ampak v trenutkih odločitev vedno pomisli, kam želiš priti. Kje je cilj. In kako odločitev, ki jo sprejemaš, vpliva na dosego zadanega cilja. Potem je odločitev lažja. Tudi če je neprijetna.

Srečno!

Draga malčica, če boš tole še prebrala: meni je danes kliknilo dokončno, situacija verjetno podobna, lahko ti rečem samo: ne čakaj, ne meči let stran. Čimprej, tem bolje. Saj si ja še mlada. Vse je še pred tabo. Pa imaš starše, ki ti stojijo ob strani. Meni je žal, da nisem naredila tega koraka, ko sva bila še samo midva, pa takrat ni kazalo na to, pa mi je žal, da nisem tega naredila, ko je imel malček leto in 3 mesece, verjetno bi lažje prenesel, kot zdaj, pri treh pa pol. Ja, meni je tudi govoril, pa žal, pa ne bo več, pa ne vem, ali sem tako naivna ali pa sem si samo tako zelo želela verjeti. Sremenil se ne bo, lahko je samo slabše, od zmerjanj preidejo ponavadi k udarcem. Ko ti pa otrok reče baba zmešana, pa še kaj gršega, in točno veš, od kje je pobral, te pa presvetli, da on ne rabi TUDI očeta, vsaj ne tako in v takem odnosu.Ne čakaj tako dolgo. Govorim ti iz prve roke. Zmogli bomo, če bom jaz pri 35-tih pa izrednem študiju, bo še kdo. Glavo gor in gremo odpreti nova vrata v ŽIVLJENJE.

New Report

Close