Pozdravljeni, najprej se opravičujem, če je že bila podobna tema, v iskalniku namreč nisem nič našla.
Zanima me sledeče: sin, 6 let, 1.razred, sicer živahen (ne preveč), normalno ubogljiv in vodljiv, do zdaj res nobenih resnih vzgojnih problemov. Doma prakticiramo dosledno vzgojo – stvari ki se jih dogovorimo, morajo držati, nekaj malega že pomaga pri gospodinjstvu, se počasi uči samostojnosti.

Včeraj pa izvem na govorilnih, da je problem z disciplino, da ne uboga, da je pri vsaki “neumnosti” zraven, da je zelo glasen, da moti druge (ker prej konča naloge kot drugi)… skratka da se je, po vzgojiteljičinih besedah, od začetka šolskega leta popolnoma spremenil. Sem bila kar malo šokirana, ker je sicer res vesel, dobrovoljen in živahen otrok, ampak za moj okus daleč od tega, da bi bil “problematičen”. Ko sem ji povedala, da se doma veliko pogovarjamo in smo dosledni in vztrajni, ter tudi zahtevamo, da se ne “divja” preko meja, pa sem dobila odgovor, da mogoče se pa zato v šoli tako znori, ker doma nič ne sme?!? Kakorkoli, kot sem obljubila vzgojiteljici, sva se doma z sinom pogovorila – v bistvu sem govorila bolj jaz, ker sin ni vedel kaj dosti povedati. Nekako sem zaključila, da bom šla čez en mesec spet na govorilne, da želim, da takrat slišim, da se je malo unesel – da se stanje izboljšuje in da bomo glede na to razpravljali o tem, ali gre lahko na enotedenski tabor s športnim društvom med počitincami ali ne. To si zelo želi, ker pa je drago in bo že tako veliko na morju, smo se ravno te dni “pogajali” okrog tega. Rekla sva mu, da bi bila to kot neka nagrada za uspešno šolsko leto, tako učno, kot vedenjsko.
Zdaj pa me malo muči slaba vest, ker doma je sin res ok in ne vem če je prav, da njegovo vedenje v šoli (ko me ni zraven) pogojujem s tem taborom. Druga plat je, da je vzgojiteljica tik pred penzijo, da sem že večkrat opazila, da je malo “naveličana in utrujena” in da je bila pri vseh “neumnostih”, ki so jih otroci ušpičili, odsotna (kopiranje, knjižnica, kavica?…).
Poleg tega me zanima (enkrat sem brala v eni knjigi, pa se ne spomnim kje), po kakšnem sistemu se naredi tista tabelica, v katero vpisuješ zvezdice, če je otrok samostojno opravil vse svoje dnevne zadolžitve in posledice? Sistem korenjčka in palice, ali kako že?
Upam, da nisem bila predolga, lep dan A.

Doma imam prav tako zelo živahnega sicer zdaj že 9 letnika. Smo pa imeli podobne težave kot vi.
Dobro je, da sta se pogovorila, dobro je tudi to, da mu poveste, da vas take pripombe motijo in jih v bodoče ne želite več slišati. Vendar je zelo težko od doma uvajat red in disciplino v šoli.
Če je to problem večih učencev v razredu, potem gre mogoče vzroke iskati predvem v avtoriteti vzgojiteljice . Pa tudi odvisno za kakšne “neumnosti” gre.
Pri nas je vzgojiteljica postavila pravila lepega in vzornega obnašanja v razredu, pravila so bila znana vsem. Kdor se jih je čez dan držal je na koncu pouka dobil pobarvan trebušček na gosenici. Konec meseca se je iz pobarvane gosenice razvil metulj, le tega je otrok prinesel domov. Na njem je pisala pohvala glede primernega vedenja v razredu. V nasprotnem primerupa metulja ni bilo. Zadosten znak, da se straš z otrokom pogovori, uvede sankcije,…. jasno pravila glede nagrad ali kazni so bila pri nas znana že pred prihodom prvega metulja. Stanje v razredu se je občutno izboljšalo, za našega na govorilnih urah ni bilo več potrebno poslušati, kako ne sliši, klepeta….

Kar ste izrekli kot kazen-nagrado naj tako zdaj ostane. Drugače zadeva sploh ne bo zgledala resna. Bodite bolj pozorni tudi na stvari za katere ste podvomili, da bi lahko bili morebitni razlog za take pripombe na govorilnih urah.

LP Maja

Če si mu rekla, da je pogoj za odhod na tabor lepo vedenje v šoli, tega nikar ne požri. Ne glede na starost in naveličanost učiteljice se otrok mora znati lepo obnašati tudi v šoli. In čisto prav si naredila, da si mu dala pogoj. TAko boš v kali zatrla možno nadaljnje nadaljevanje z grdim obnašanjem v šoli in stopnjevanje takega obnašanja. Stvar spelji do konca. Če se bo unesel, naj gre, če ne, naj ne gre. Če bo itak na morju drugače, mu počitnice tako ne uidejo. Bo pa vedel za drugič.

Pozdravljena Maja, hvala za odgovor.

Se strinjam z vami, tudi jaz sem želela iz vzgojiteljice “iztisniti” ali je največji problem moj otrok, ali disciplina nasplošno. Pa žal nisem dobila jasnega odgovora, čeprav sem ji dala jasno vedet, da se strinjam, da mora biti red in želim, da se ga tudi moj otrok drži. Po pripovedovanju sta v razredu baje dva res vedenjsko zelo problematična otroka, pa jih vzgojiteljica najbrž ni hotela izpostavljati. Toliko časa je dajala nejasne odgovore, da nama je potekel čas, jaz pa tudi nisem bila pripravljena to. Kajti še zadnje leto v vrtcu sva ga skupaj z vzgojiteljico spodbujali, da bi se bolj potegnil zase, bolj živahen… Kot sem uspela izluščiti iz vsega jo očitno res najbolj moti sinova glasnost (v dobri volji res rad zavriska, da gre čez ušesa ali kriči, ko se zaigra). Nikoli pa ni agresiven in nestramen do drugi otrok. Tudi jaz sem mnenja, da mora biti v razredu red in da se morajo otroci tega držat. Tole z gosenico se mi zdi super pogruntavščina. Pri nas pa se očitno dela bolj po principu kurative in ne preventive- da se že v naprej točno ve. Bom naslednjič poskušala predlagati.
Sin je bil včeraj prav navdušen nad tabelo, kamor bomo od danes dalje barvali rožice:-).

Lep dan, A.

kot sem že napisala v prvem postu – doma sva oba z možem zelo dosledna in vedno drživa skupaj (pred otrokom) in tudi izpolniva obljubljeno (kazen ali nagrado) – o tem sploh ni dvoma. Moje mnenje je, da je tudi zaradi tega sin lepo vzgojen in do sedaj res ni bilo praktično nobenih resnih problemov. Zato me je tudi tako presenetila vzgojiteljica – ker res nisem pričakovala, da je tak problem z disciplino. Obljubljenega v zvezi s taborom se bomo seveda držali – imamo že tabelo, ki jo bomo vsak dan ustrezno obarvali in na koncu sešteli pozitivno in negativno in se nato odločili.
Bistvo mojega vprašanja je bilo, kako naj reagiram, glede na to, da doma ni tak? Da ga še nikoli nisem videla takega, kot ga opisuje vzgojiteljica. Kaj pa če gre res samo njej na živce? Seveda tega dvoma nisem izrazila pred otrokom – pogovarjam se samo z možem in vami,

lep dan A.

Otroci se doma velikokrat čisto drugače obnašajo kot v šoli ali v družbi, kjer ni staršev. Anglečki doma postanejo hudički v šoli – in seveda obratno. Videla sem veliko otrok, ki so se čisto drugače obnašali, ko so bili starši zraven kot takrat ko staršev ni bilo. Če se vaš otrok tako lepo kot se obnaša doma obnaša tudi v šoli, verjetno ni razloga za misel, da gre samo vzgojiteljici “na živce”. Seveda pa tudi ta možnost obstaja, vendar po moje le v primeru, če je vzgojiteljica resnično na koncu z živci in ji navadna živahnost otrok kravžlja živce. Samo potem ji gredo verjetno na živce skoraj vsi po vrsti. Pomagalo bi, če poveste, kakšne neumnosti pravzaprav počenja vaš otrok v šoli.

Jaz ne bi otroka obremenjevala z “nagrado”, da bo lahko šel na počitnice, če bo uspeh in vedenje vašim pričakovanjem pomeri.Otroku povejte, da ste se z učiteljico dogovorili, da vas bo sproti obveščala o njegovem vedenju v šoli in da od njega pričakujete, da se bo potrudil glede vedenja. Res je, lahko tudi to, da z vzgojiteljico nista na isti valovni dolžini in vse skupaj le malo vzemite z rezervo. Pomaga pa vsekakor če otrok ve, da sta povezani pa četudi to ni res.Vsak dan povprašajte kako je bilo v šoli učiteljico, ki je v popoldanskem bivanju in otroka. Dobili boste sliko o dogajanju iz obeh strani in si tako lahko ustvarili mnenje kaj se dogaja in kaj ne. Imeli pa boste tudi podlago za naslednje govorilne ure v šoli.
Lep pozdrav!
TaNa

Spoštovani!

Če je otrok vodljiv in ni nobenih takšnih posebnosti, mislim, da je ta čas dovolj, da se sproti dogovarjata in rešujeta nastale situacije in da morda še ni treba spodbujanja z znakci.
Otrok se je znašel v novem okolju in vsi otroci tudi nimajo dosledne vzgoje. Zdaj pogosto ravna tako, kot ravnajo drugi; ko divjajo vsi, divja tudi on…Pomembno se mi zdi, da upošteva učitelja in da uvidi, ko je ravnal narobe ter da ne začenja takih “akcij”.
Grožnja, da ne bo šel na tabor, je lahko le razlog za njegovo stisko in bo zaradi tega morda počel še več takih aktivnosti. Še bolj bo zmeden in ne bo vedel, kaj je prav in kaj ne. Morda bi postavili časovno kaj bližnjega; npr.: obisk kina v nedeljo ali kaj takega.
Predlagala bi vam, da bi prej šli na govorilne ure kot čez en mesec, ker je to vendar dolgo obdobje, v skrbeh pa boste tako vi, kot sin.

Pišite še!
pozdravček
Dragica

Verjetno ima tvoj otrok v prvem razredu tri učiteljice, razredničarko, vzgojiteljico in učiteljico v podaljšanem bivanju.
A samo ena pravi, da je nemogoč, kaj pa ostali dve? Mi smo imeli tako skupne kot ločene govorilne ure, tako da si res lahko dobil neko realno sliko o otrokovem obnašanju v šoli.
Jaz odhoda na tabor ne bi pogojevala s pridnostjo v šoli, oz. z vedenjem, ki ga ne moreš ti neposredno preverjat. Jaz se za tako, v bistvu kruto, kazen ne bi mogla odločiti na podlagi pričanja tretje osebe. Še posebej, če je doma neproblematičen. Vsekakor pa moraš ostati v navezi s šolo in redno preverjati. Pa včasih pošlji očeta na govorilne, ker mu znajo prodati čisto drugo zgodbo.

Lepo pozdravljene TaNa, Silvy, Dragica in ostale, najprej vsem hvala odgovore in koristne nasvete.

Tudi jaz bi zelo želela, da smo z vzgojiteljicami v stalnem kontaktu in sproti rešujemo probleme in se pogovarjamo, pa to žal ni mogoče. Del. čas imava z možem nekje med 7.30 in 15-16h. Sina oddam v šolo ob 7h v jutranje varstvo vzgojiteljici, ki ne ve niti v kateri razred sodi, ker čuva vse jutranje otroke na šoli. Prevzameva ga popoldan, ko je spet v pop. varstvu in njegovih vzgojiteljic že davno ni več v šoli. Na mobi niso dosegljive, govorilne so enkrat na mesec (vsak starš 10. min). Res žalostno. V vrtcu si vsak dan videl vsaj eno od vzojiteljic in si lahko izmenjal par stavkov. To sem že izpostavila na roditeljskem in svetu staršev, pa žal ni preveč posluha za to, tako da tukaj zaposleni starši popolnoma “izvisimo”.

Tabor je bil že prej predmet pogovora ali bo šel ali ne, ker je zelo drag in tudi sicer bo dovolj na morju, tako da sem to potem “izkoristila” v smislu, če želiš iti na tabor, moraš tudi ti nekaj pokazat za to.

Kvadratke pa z velikim veseljem barva sam, tako da upam, da ga nismo “preveč” zamorili, sicer je pa to mišljeno samo začasno za en mesec, potem, če bo vse ok, bomo s tem prenehali.

Ja, dejstvo je, da me je vzgojiteljica našla nepripravljeno, da je časa za konstruktiven pogovor definitivno premalo in temu primerno sem mogoče “prestrogo” odreagirala. Zdaj nekako moram stati za svojimi stališči, naslednjič bo pa bolje, sproti se učimo:-).

Lep dan vsem A.