Imamo sedemnajstmesečnika z 12 zobmi (enke, dvojke, štirke). Ko mu hočem zvečer umiti zobe, je to tak vrišč in jok, da je groza. Mož pride gledat, kaj vendar delam otroku, da se tako dere.
Nekoč sem to potožila varuški in me je presenečeno gledala, češ, ona mu umije zobke preden ga da opoldne spat in je čisto priden. Nisem ji verjela, zato je umivanje posnela s fotoaparatom.
Zvečer sem naredila natančno tako kot ona na posnetku. Vrišč in jok.
Varuška me je potolažila, da je zvečer najbrž že tako utrujen in se mu ne da več in se zato dere.
Potem sem nekoč imela popoldanski šiht in ga je ona zvečer spravljala spat. Domov sem prišla v trenutku, ko sta umivala zobe. Pridno je držal ustka odprta.
Naslednji večer pri meni: vrišč in jok.

Natančno sem vprašala varuško, kaj naredi in jo poskušala popolnoma posnemati. Prosila sem moža, naj mu on umije zobe. Otrok ne pusti nikomur, razen varuški.

Saj ne morem vendar varuške zaposliti za dopoldansko varstvo, pa da pride še zvečer enkrat otroku zobe umiti.

Kaj je vzrok takemu obnašanju? Nisem noben bavbav, nisem ga nikoli na silo drgnila, mu na silo odpirala ust … Ampak on trmasto vztraja pri svojem in nihče drug mu ne sme umivati zob.

Spoštovana užaljena mama,

hm, tole vprašanje pa niti ni zobozdravniško, temveč bolj psihološko.
Jaz vam lahko napišem le, da vztrajajte pri svojem – zobe je nujno umiti tudi zvečer in kmalu bo pametnejši (tokrat to mora biti otrok) odnehal:).

Halo!
imam tri otroke.
Vsakemu umivamo zobe- prvi-9, drugi-5- imata brez ene luknjice zobke, zadnji je dojenček. Nas drugi se je prav gotovo pol leta drl, in tečnaril, a jaz sem vztrajala, da se zobje morajo umivat. Moje koegica je pri isto starem fantku popustila- pa pač ne bo zvečer umival- in so redni gostje pri zobarju- kaj mislite- kaj je bolje? pa vso srečo!

Mislim da gre za vprašanje avtoritete. Kako se pa malček v drugih situacijah obnaša do tebe in do varuške?
Sama sem enako (no, varuške nismo imeli, enostavno meni ni pustila umivati zob) situacijo rešila tako:
KO se je začela dreti, sem jo odnesla v dnevno sobo na kavč in pustila tam. To sem morala storiti tudi petkrat, vsakič je jokajoč pricapljala za mano ko sva na zelo lep način spet poskusili. V treh dneh je bilo dretja konec, sem ter tja se hoče spet malo upret, ampak hitro rešimo. (metoda ‘odmor’ iz vragcev)
Potrudi se, poskusi in poročaj o uspehu.

Po profesiji sem psiholog, vendar pišem tudi iz izkušenj – otrok se navadi, da v eni situaciji veljajo ena pravila, v drugi druga. Naš otrok npr. ima v vrtcu plastični slinček, doma pa isti slinček ne. V vrtcu da roko, meni in možu ne.

Res je enostavno treba pri enih, pomembnih stvareh vztrajati. Vidim, da vas to zelo jezi, a enostavno morate to jezo premagati in v tisti situaciji videti samo otroka, ki mu z umivanjem zob hočete dobro – da bo imel zdrave zobe in da bo sprejel, da si je treba pred spanjem pač zobe umiti.

Tudi mi smo imeli pri nekaterih stvareh borbe in jih še imamo, ker je zelo trmast, vendar vedeti moraš, kdaj vztrajati, kdaj pa je vseeno. Mi pri slinčku doma ne vztrajamo, a roko na parkirišču ali ko hodimo ob cesti pač mora dati. Druga opcija pa je voziček ali da otroka neseš. Pa vrišč (in čudni pogledi mimoidočih) gor ali dol.