Klemen,

nekaj vam je že odgovorila Melody. Naj le še dodam – včasih se določene oblike NK (npr. PECS) uporabljajo tudi otrocih, kjer sicer predvidevamo, da se govor prej ali slej razvil (npr. otroci z Down sindromom, avtisti) in te oblike funkcionalne komunikacije opustimo, ko otrok za komunikaicjo začne uporabljati govor. Torej je to otroku v pomoč pri komunikaciji, pri razvoju jezika itd.

Pri otrocih z motoričnimi težavami pa se NK uporablja kot sistem komunikacije, saj otrok zaradi motoričnih težav ni sposoben govora.

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Melody,

spet hvala za pomoč.

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Zanima me pri kateri starosti se pokaže in se s precejšnjo verjetnostjo lahko reče, da otrok ne bo mogel uporabljati verbalnega govora (npr. pri cp) in nadomestna komunikacija ni začasna, temveč stalna oblika komunikacije?

Nika,

vse je odvisno od otroka, njegove motnje, kako v času terapije napreduje in podobno.
Običajno okoli 5. letom, lahko pa tudi prej ali kasneje.
Lep pozdrav in lep dan, Petra

Melody,

Kako je bilo na srečanju uporabnikov nadomestne komunikacije v ZUIM-u, koliko se vas je zbralo, ste prišli do kakšnih idej za prihodnost? Me pa zanima tudi, če kakšen otrok oz. mladostnik, ki uporablja tovrstno komunikacijo obiskuje običajno šolo in kje se učitelji iz običajne šole usposobijo za poučevanje takega otroka?

Lep pozdrav, Manca

Melody,

bi bilo zanimivo vedeti kaj več.

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Tudi mi smo začeli z nadomestno komunikacijo, in sicer pri logopedinji v Soči(inštitut za reh v Lj). Ker je hči gibalno zelo omejena, me v bistvu zanimajo izkušnje do kam lahko to gre, npr. do kolikšne mere se lahko s to komunikacijo sporazumeva. Mi smo res še čisto na začetku in zaenkrat zelo navdušeni. Imamo pa še ogromno dela, da se bomo sporazumeli okoli čisto banalnih stvari.
Hvala.
Lp Dalija

Dalijaa,

načinov nadomestnih komunikacij je “malo morje”, katero imate vi?
Količina oz nivo komunikacije je odvisen od več dejavnikov.

No žal tega “malega morja” različnih načinov nadomestne komunikacije sploh ne poznamo. Kakšni sploh so načini? Začeli smo v bistvu s čisto preprostimi stvarmi- ker hči (še) ne more npr. nekaj z roko pokazati (govori ne) naj bi s pogledom. Navadili naj jo bi da npr določene stvari imajo pomen (npr. ključi=dom, kozarec=piti; žlička=jesti, ipd) potem naj bi postopoma prešli na slike, komunikator, računalnik.
Na žalost (srečo??) ne poznamo teh stvari in smo se s tem sedaj prvič srečali, po pravici povedano, sploh nisem pričakovala, da s s tako “posebnimi” otročki kot je hči sploh da vzpostaviti kakršen koli način komunikacije.
Lp Dalijaaa

Dalijaaa,

tako kot ste opisali, ste na samem začetku. Postopoma se bo povečavalo število simbolov (slik), iskala se bodo zporedja (2 sliki) in postopoma se bo prešlo kaj drugega.
V bistvu se vse nadomestne komunikacije začno na podoben način (kot ste ga opisala). Če je otrok ni gibalno toliko ovriran, pa slike (simbole) premešča, če ne jih pogleduje s pogledom.