Spoštovani,
zanima me, kakšni so znaki nepravilnega delovanja nadledvičnih žlez. Kako se nadledvičnim žlezam reče v stroki oz. angleško, da bi lahko našla kaj podatkov na internetu? Imam namreč težave s pritiskom, visokim utripom, vse se pojavi nenadoma, sama pa sem ves čas zelo utrujena, boli me glava. Kar naprej me pošiljajo po preiskavah, pa nič ne najdejo. K endokrinologu pa me še niso poslali. Hvala.

Glandula suprarenalis (nadledvična žleza)

V telesu imamo dve nadledvični žlezi, ki sta obdani s tanko vezivno ovojnico. Ležita na zgornjem polu pripadajoče ledvice, sta piramidaste oblike, vsaka tehta po 4-6 g. Morfološko in funkcijsko je nadledvična žleza sestavljena iz dveh delov: skorje in sredice. Skorja tvori in izloča steroidne hormone iz holesterola, medtem ko je sredica nevroendokrina komponenta, ki tvori in izloča adrenalin, noradrenalin in nekatere vazoaktivne amine.

SKORJA NADLEDVIČNE ŽLEZE

Zunanja plast nadledvične žleze (skorja) je sestavljena iz 3 delov: zone glomeruloze (klobčičasta plast), zone fasciculate (snopičasta plast) in zone reticularis (mrežasta plast).

Glomerulozna cona (zona glomerulosa) tvori in izloča mineralokortikoide, predvsem aldosteron, pa tudi nekaj deoksikortikosterona. Aldosteron uravnava presnovo natrija, kalija, klora in vode ter sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka (zvišuje krvni tlak).
Fascikulatna cona (zona fasciculata) izloča glukokortikoide: predvsem kortizol, kortikosteron, pa tudi manjše količine androgenih steroidov (androgenov) –dehidroepiandrosterona (DHEA). Ti hormoni so pomembno vključeni v presnovo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ter uravnavanje krvnega tlaka, androgeni pa sodelujejo pri razvoju sekundarnih spolnih znakov.

Notranja plast, retikularna cona (zona reticularis) izdeluje pretežno androgene hormone (glavni suprarenalni androgen je dehidroepiandrosteron – DHEA), pa tudi majhno količino glukokortikoidov.

V primeru, če skorja nadledvične žleze premalo deluje, govorimo o Addisonovi bolezni. Motnja je lahko primarna (napaka v sami žlezi) ali sekundarna (napaka v centrih, ki uravnavajo delovanje žleze). Najbolj pomembni so simptomi pomanjkanja glukokortikoidov (popoldanska utrujenost, nizek krvni tlak, hujšanje, temno obarvanje kože, slabost, bruhanje) in mineralokortikoidov (elektrolitske motnje, izsušitev, izguba soli). Če skorja nadledvičnic odpove zaradi pomanjkanja spodbude iz višjih centrov govorimo o sekundarni odpovedi, kar je prav lahko posledica tumorja v področju hipofize ali hipotalamusa.

Ob pretiranem delovanju skorje, ki je prav tako lahko primarno, kot tudi sekundarno, je možnih več motenj, odvisno katerega hormona se izloča preveč. Kadar se iz skorje pretirano izločajo predvsem glukokortikoidi, govorimo o Cushingovi bolezni oz. sindromu (prekomerna debelost po centralnem tipu – predvsem kopičenje maščobe na trebuhu, »lunast obraz«, atrofija kože, upadanje mišične mase, osteoporoza, povišan krvni pritisk, motena presnova glukoze – sladkorna bolezen)
Kadar je pretirano izločanje aldostreona govorimo o hiperaldosteronizmu.
Glede na to, da v skorji nastajajo tud androgeni oz. spolni hormoni, spet lahko nastajajo motnje, povezane s prevelikim, premajhnim izločanjem, spremenjenim izločanjem, spremenjeno odzivnostjo receptorjev na hormone, …. , kar se odraža na prisotnosti sekundarnih spolnih znakov – npr. na poraščenosti, menstrualnem ciklusu, plodnosti,
O delovanju posameznih hormonov si lahko orientacijsko ogledate tudi spodaj:

SREDICA NADLEDVIČNE ŽLEZE

Sredica (medulla) je del nevroendokrinega sistema. Kromafine celice izdelujejo kateholamina adrenalin in noradrenalin (pa tudi nakatere vazoaktivne peptide, vključno z enkefalini), V sredici so tudi ganglijske celice (simpatični sistem), ki so razpršene po tkivu sredice. Izločanje adrenalina in noradrenalina je pod kontrolo preganglionarnih (holinergičnih) simpatičnih nevronov.

Celice nadledvične sredice tvorijo in hranijo svoje peptidne hormone in jih sproščajo zgolj v majhnih količinah. Ob stresu pa se ti hormoni pod vplivom avtonomnega živčnega sistema izločajo v velikih količinah. Adrenalin in noradrenalin povečata tonus (napetost) žilja, pospešita celično presnovo ogljikovih hidratov in maščob, pospešita srčni utrip, povečata tonus sfinktrov (mišic zapiralk) in pripravita organizem na boj ali beg.

Pozdrav!
Nina