Najprej bi rada poudarila, da nisem neka ambiciozna mama, ki si dela nekakšne utvare okrog otrokovih sposobnosti. Nikakor ni moj namen otroka preforsirati in si zdraviti lastne komplekse na njegov račun, tudi tovrstne opazke so mi bile že namenjene.
Že nekaj časa opažamo, da naš sin, ki je star štiri leta in osem mesecev odstopa od vrstnikov v vrtcu. Že dobre štiri mesece tekoče bere male tiskane črke, zanima ga seštevanje in odštevanje in nasplošno je zelo radoveden in dojemljiv. Zelo ima razvit tudi občutek za pravičnost. Še posebej bi poudarila njegov perfekcionizem, kar nam je nedavno tega povzročilo veliko skrbi. Zelo se je namreč obremenjeval, ker ni bil najboljši v plesni šoli-vsaj on je bil tako prepričan.Za njega nobena stvar ni dovolj dobro narejena vse mora biti najboljše. Tudi osvajanje tujih jezikov je zanj izziv.
Povedala sem samo nekaj dejstev za katera menim, da jih ne bi smela zanemariti. Seveda nisem strokovnjak in zato vas prosim za nasvet, na katero inštitucijo se lahko obrnem po nasvet. Kje mi bodo znali svetovati in nas usmerjati, če je otrok res nadarjen.

Vesela bom vašega odgovora in lep pozdrav!

Petra

Spoštovana petra5,
tukaj sem mrzla. Po mojem bi se obrnili na vzgojiteljico v vrtcu, vrtčevsko psihologinjo, da bi vam svetovali, kako vzpodbujati znanja in se sprijazniti z izgubljanjem.
O tem žal nimam nobenih izkušenj, tako da vam več ne morem odgovoriti.

lp
Tanč

Hvala za vaš odgovor. Z vzgojiteljico sva že govorili o tem tudi z učiteljico prvega razreda smo se že posvetovali. Njeno mnenje je, da se bo otrok v prvem razredu dolgočasi. Predlagala nam je psihološke teste, pregled pri psihologu. Glede na rezultate testov in mnenje psihologa bi potem razmislili o morebitnem vpisu v drugi razred in seveda delali na tem, da otroka ne”zašuštramo”. Imate morda izkušnje s kakšnim otroškim psihologom in ga priporočate?

Hvala za vaš čas in lep pozdrav,
Petra5

Seveda, petra5, odgovorila vam bom po mailu, prosim, pošljite mi ga po mailu v naslovu Tanč.
lp
Tanč

petra5, prebei si tudi tole debato:

mogoče boš našla v njej kakšen koristen nasvet za tvojega otročka

Res krasen zapis..saj ni vse v znanju, je še EQ, druženje z vrstniki – se znat vklopit- danes je huda borba med sošolci-prijatelji že na razredni stopnji…to je dosti več vredno kot samo znanje, ki je praktično zapisano v knjigah…

Lep pozdrav Petra5!
Ko sem brala vaše pismo, mi je bilo kot da opisujete mojo starejšo hči in vem kako vam je, ker tudi pri nas v vrtcu niso imeli posluha za prilagoditev aktivnosti njeni inteligenci. Tudi mi je nismo forsirali v nobeno stvar, enostavno sama je kazala zanimanje za črke, številke, pojave v naravi ipd.
Prvo leto v vrtcu je bila živa groza, vsako jutro paničen jok, v vrtcu pa se je zapirala vase in ni sodelovala, čepela je v kotu in živela v svojem svetu. Po dveh letih se je stanje spremenilo- takrat ko so tudi drugi otroci začeli komunicirati med seboj, se igrati in predvsem pogovarjati. Danes kar rada hodi v vrtec in ne zdi se mi nič slabega, saj so jo tam naučili precej samostojnosti in reda, ker starši ponavadi nismo tako dosledni.
Tudi mene skrbi kako bo v šoli. Tudi sama sem “preskočila” razred in vam za vašega sina ne bi ravno priporočala tega ukrepa. Odvisno, kako ga bodo drugi sprejeli, oz. svoji hčerki ne bi hotela odvzeti prijateljstev, ki jih je zgradila v vrtcu samo na račun hitrejšega napredovanja. Res pa je, da s tem sebi naprtiš breme neskončnega odgovarjanja na vprašanja in pripravljanja dejavnosti, ki jo zaposlijo.
Naš vrtec je mene in mojo hči skrajno kruto naučil, da življenje ni idealno, da ne more biti vedno vse tako, kot si predstavljamo. Tudi to ni ravno zanemarljivo.

Svetujem vam, da ste čim bolj sproščeni v delu z otrokom, mu pač doma pripravite izzive, ki mu bodo všeč.
En lep pozdrav vsem skupaj!

Petra, pri nas je bilo stanje zelo podobno (tekoče branje pri 4 letih, brezhibna ponovitev videokaset v celoti z igro, izjemno navezovanje kontaktov, organiziranje skupine). Nikoli ni obiskovala vrtca. V prvem razredu devetletke je učiteljica zelo hitro opazila njene sposobnosti in jo vključila v delo: pomoč pri vodenju skupine – kroga, dodatno delo in dodatne aktivnosti).
V 4. razredu je bila nato opredeljena kot nadarjena in pričela z dodatnimprogramom za nadarjene (področju gledališča, raziskovalnega novinarstva).
Ves čas je izjemno zahtevna, od malih nog z okolico polemizira kot poslanec v državnem zboru.
Seveda sem njene sposobnosti videla in ji nudila čim več možnosti izbire: ples, športi, druge aktivnosti, glasba, ogromno druženja z vrstniki … Ves čas sodeluje tudi šola. Njene sposobnosti tudi izkoriščam(o), saj večkrat pripravlja teste in vzorce nalog za sorojence in prijatelje. Tako sem pravzaprav rešila tudi problem pridobivanja delovnih navad, ki je pri nadarjenih otrocih pogosto prisoten. Do 7. razreda je namreč dosledno puščala torbo v šoli, prvič smo jo videli “učiti se” šele v 7. razredu, pa še to le par ur v vsem šolskem letu.

Otroka čim bolj spodbujajte, nudite mu različne aktivnosti, čim več materiala.
Stvari naj spelje do konca. Nikakor ne pozabite na socialne stike. Nadarjeni otroci so namreč lahko nadarjeni na različnih področjih in ni nujno, da je “socialna komponenta” njihov najboljši del. Šport pa razvija v vseh smereh.
Lep pozdrav!
Nina

Hvala, Nina,
obljubim, da ne bom več zaspala. Na nogah sem prebolela eno virozo, pa še po dežurni sem bila in sem se zbudila šele ob 7,00. Kriza.
(samo, da tega ne bere kdo iz ZZZS, ker bom plačala kazen za zamujanje)
lp
Tanč

Drage moje,
hvala vam za vse koristne nasvete. Šele danes sem ponovno odprla temo,zato se javljam z zamudo.
Vsem vam veliko sončka in topel objemček.

Petra5