nad 30 – "materialistke"
Vsi, ki delamo za tiste male denarce, se res veliko pogovarjamo o njem. Delam samo za materialne dobrine, a to ne pomeni, da sem materialistka. Ne delam pa za luksuz, ker tam mi ga pa zmanjka.
Denar mi veliko pomeni in ga spoštujem, ker ga s svojim delom težko zaslužim. Priznam, bi pa imela tudi jaz dober avto, zlato bančno kartico, a mislim, da ne bi bila več takšna kot sem. Tolažim se s tem, da denar pokvari ljudi.
No, Ela , to si kot vedno dobro napisala.Ta presneti denar. Nimam ga veliko ,ravno dovolj za normalno in dokaj kulturno življenje . Ampak , še več , ne vem če bi ga rada imela. Mogoče malo že , imam pa občutek , da prevelika količina denarja človeku odvzame “čutnost , veselje do nakupa določene stvari) .
Ne vem , rajši ga imam ravno prav , kot preveč , pa zato tako cenim tisto , kar si uspem kupiti.
lp Jana
He, prav zanimivo je brati vaša različna mnenja. O materializmu bi lahko veliko govorili bla bla. Vse lepo in prav, prav pa je tudi, da pomislimo, da je družba tudi odgovorna, da smo postali izrazito potrošniška družba in čeprav še vedno zaostajamo kakih 20 let za zahodom na tem področju.Tako je to po Sloveniji in osamosvojitvi. Mislim, da so tisti, ki so poročeni in imajo otroke tudi prav tako veliki materialisti kot samski ljudje. Saj imajo dvojne plače in si lahko več privoščijo, imajo nov avto, obleke z imeni itd.. Čevlje za 30.000 sit, čeprav cene res ne vidiš. Jaz imam 29 let in sem samska, imam vse, kar rabim in lahko rečem, da denar zna razvaditi človeka, da začne več zapravljati kot prej. Takšne so moje izkušnje.
Valda, da jim je denar pomemben, saj hočejo biti neodvisne od moških in za to je treba služit denar, se o njem pogovarjat, ga pametno vlagat, šparat itd. Res čudno! Sej nismo 100 let za luno! Jest nisem niti 30, pa se moram ukvarjat z dolgovi, izplačili, prodajo, nakupi, pa valda, tud avto vozim, se na njih spoznam, CELO GUMO ZNAM ZAMENJAT, si moreš mislit..Svašta. In, ja, tud zemljevid berem :)))
Aja, denarja ne ljubim, imam pa rada stvari, ki se dajo z njem pridobiti. V kombinaciji z zdravo pametjo, veseljem do življenja in malo sreče je življenje lepo (pa še kaj sem najbrž pozabila).
Roba ni “srota”, Aligator, saj veš.
Meni je popolnoma jasno, da pri dvajsetih gledaš na življenje in stvari drugače kot pri tridesetih, ali štiridesetih letih. V mladosti še iščeš neke ideale, smernice, poti po katerih boš hodil v življenju, principe po katerih boš živel, partnerja ocenjuješ predvsem s takih plati, ipd..
Z leti pa postajaš kot vino.
Veš kaj hočeš, veš kaj imaš, navsezadnje si že dosegel marsikaj, in na plan pridejo druge skrbi, drugi interesi, mogoče si želiš kaj več tudi zase privoščiti, se nagraditi, pričet z uživanjem tudi materialnih sadov svojega dosedanjega življenja in dela, kar pa, vsaj po moje, ne pomeni, da si izgubil tisto prvinsko, osnovno nit, ki si si jo zadal v mladih letih, po moje je ta v tebi, del tebe, tvojih dejanj, izrazov, le da, ni tako odkrita, ni na površju v tvojih besedah, je pa osnova, brez katere ne bi bil to, kar si.
Ekonomska uspešnost naj sicer ne bi bila človeku cilj ali ideal, je pa seveda bolj ali manj nujna, da se lahko posvečaš tistim bolj “pravim” stvarem v življenju, ali pa, da nenazadnje tudi s tem dokažeš svojo zrelost in neodvisnost. Luzerji niso nobenemu v korist in le malo je takih, da so sicer notranje bogati, pa luzerji samo v financah. Večina jih je oboje, pa se mi zdijo nekateri še večji materialisti kot tisti ki res kaj imajo. S to razliko, da jih mora še kdo živet in podpirat.
> imela tudi jaz dober avto, zlato bančno kartico, a mislim, da ne bi
> bila več takšna kot sem. Tolažim se s tem, da denar pokvari ljudi.
Ljudje vsepreveckrat napacno razumejo vzorcno zvezo osebnost vs. denar. Najbolj pogosto zamenjujejo vzrok in posledico.
Ni res, da denar oblikuje tvoj karakter. Pac pa tvoj karakter odloca o tem, koliko denarja imas…
In zato imas popolnoma prav, ko pravis, da ne bi bila vec taksna kot si. Namrec, “taksna” imas pac “toliko” denarja. Za vec bo treba nekaj spremeniti. Cloveska aktivnost in dinamicnost je edino, kar denar “ustvarja” (Slovenci nimamo izraza, ki bi 100% ustrezal izrazu “to make money”).
Ce se clovek spremeni, denar reagira. Pozitivno ali negativno, odvisno od spremembe.
Lp,
Tommy
Zanimivo temo si odpru. Še posebej, če se spomnim, da si ti nekje nazaj odpiral neko temo z opisom sebe in precej pri vrhu postavil dejstvo…sem dobro situiran ali nekaj v tem smislu. Še nekaj opisov moških se je začelo na isti način. jaz imam denar ona nima in mislim,da hoče živeti na moj račun..In potem ženskam očitaš pogovarjanje o denarju? Ah, mislim, da ste moški na tiho na temo denarja zelo občutljivi in če že v svojem uvodnem osvajalnem obdobju na veliko mahate z uslugami in uslugicami (vsi so pisali,da je noramlno da zunaj plača pijačo…potem pa se čudijo, da jih ženska sprejme kot plačnika), vas kasneje, ko je deklica v vaših rokah hudo začne motiti ravno tisto, s čemer ste se prej postavljali? Se mogoče motim?
30 letne materialistke? ja verjetno res. Nehaš verjetni v pravljice (kar ne pomeni, da si jih ne želiš še vedno). Vendar veš,da za obdobjem zaljubljenosti in neskočne sprejemljivosti pride obdobje, ko se začne vsakdanje življenje v katerem je močno udeležena tudi komponenata denarja. le kako bi si pri teh letih želel moškega, ki iz sebe do tega leta ni znal nekaj ustvariti…..iščeš si enkovrednega partenrja. In ta enakovrednost zajema tudi denar, kajne? Poglej koliko je bilo pritožb ravno na ta račun….. res pa se tistih pritožb ne sliši, ko žensak prinaša večji del dohodka, saj je to za moškega po današnjih merilih še vedno sramota, ženske pa se z denarjem ponavaid ne ponašamo, ker po naših standardih to pač ne pristoji ženskosti. kolikokrat poslušam pogovore parov, ko on trdi…sem kupil ženi avto, pozabi pa omeniti,da se ženina plača vsakodnevno porabi za skupno gospodinjstvo. Važno je, da je on kupil njej avto, hišo, nakit?…hmmm.
Odnos do denarja 30 letnice? mislim, da bi to bilo kot reči odnos do hrane…okusi so pač različni, vsi pa moramo jesti. Moj? ah….znala bi tudi z več denarja živeti, znam pa s tem, kar imam odlično izpolnjevati želje in je moje življenje polno tudi zato ker ga imam in se ne obremenjujem z njim. In…tisto, kar moškim ponavadi ravno ne paše preveč, ker si kar radi preko denarja utrjujete primat nad žensko…daje mi neskončno svobodo moje odločitve.:)
Ej Aligator,
kaj si pa pričakoval od žensk na 30.- seveda se pogovarjamo o denarju, saj ga nikoli ni dovolj in vedno moraš dobro preštudirati kam ga boš vtaknil, da bom čimboljše. Krediti so pa itak večne teme, saj ne poznam poštenega državljana, da ga nima. Pa ne samo enega po več kreditov. Da crkneš. In to ni materializem, ampak boj za preživetje iz tega meseca v drugi mesec.
Tebi je lahko, ne vem kje sem prebrala, da imaš krasno izobrazbo, delal si v tujini in imam občutek da za človeka, ki je naše gore list živiš zelo lepo in lagodno živlljenje. Mi, ki pa nismo bili prej pridni, no pa tud malo manj sreče smo imeli, moramo pa zdaj s krediti krpati naše proračunske luknje. In seveda kot je omenila Hruška- ne moremo se več pogovarjati kateri ti je všeč in kam gremo v soboto žurat.
Faj bod- Še ena nad 30………
Vidim, da sem s predlagano temo kar zadel v črno, saj je očitno zanimiva.
Že na začetku sem napisal, da gre za moje osebno opažanje, v katerem se
lahko motim ali pa tudi ne.
Nikjer pa nisem žensk obdolžil, da so materialistke, saj sem kasneje še
posebej napisal, da sem dal besedo nalašč v oklepaje. Jasno, da kolikor
so ženske materialistke, so tudi moški, ali pa še bolj – ampak te primerjave
nisem niti hotel načenjati.