nad 30 – "materialistke"
Pozdravljeni,
se zavedam, da odpiram malo delikatno temo, pa vseeno – kolikor
opazujem zenske, s katerimi imam opravka vsakodnevno tako ali
drugace in so stare nekaj nad 30 let, opazam, da se izredno veliko
pogovarjajo o denarju, nakupih, dolgovih, kreditih itd. – se pravi o
financah. Ja, pa tudi o avtih se pogovarjajo – tega ne pocnejo le
moski.
Me zanima, ali tudi kdo drug to opaza? Jaz dobivam obcutek, da
postaja zenskam nekje po 30. letu materialna plat zivljenja nekako
pomembnejsa, kot prej.
Ne bi se strinjala, da so ravno materialistke. Verjetno gre te pogovore bolj pripisovat dejstvu, da po 30 letu niso več aktualni najstniški pogovori o fantih, o kozmetiki, o žurih…. Pri teh letih so že večinoma vezane, z naraščajem in se vse normalno bolj vrti okoli financ, kje kako na kak način priti skozi mesec in si ustvariti neki standard. To je pač najbolj intenzivno obdobje, kjer si ustvarjaš družino in dom, neki standard in zato so to bolj aktualne teme.
V dvajsetih letih se pogovarjaš o tipih (ki jih iščeš), o šoli (ki jo izdeluješ), pri tridesetih pa o stvareh, ki jih imaš: moža (ponavadi) imaš, izobraževanje je (ponavadi) končano. To je čas, ko začneš uživat in so ti materialne stvari zato pomembne. Kar pa ne pomeni, da smo ženske materialistke. To je moje mnenje.
A ti se pa temu se cudis ?
“Tam nekje po 30” smo vecinoma vse ze zene in mame in tako postane samoumevno , da v vsakodnevnem boju za obstanek in prezivetje druzine postavimo na prvo mesto pogovore o denarju , nakupih , pufih in seveda tudi o avtu , saj ga vecinoma tudi potrebujemo (npr. za voznjo otrok v solo , na razne krozke …)
Mislim , da bi se vecina tem pogovorom rade volje odrekla , ce bi le prejemala “placice”(tako se je izrazil eden od moskih obiskovalcev foruma) 1.125.000 sit (! – isti avtor)
V tem primeru bi se jaz osebno veliko raje kot o denarju in pufih pogovarjala o duhovnoh kvalitetah zivljenja ( ves , tudi sama bi rada vzela operni abonma, pa zal v druzinskem proracunu ne bo ostalo 34.000.-sit za to).
Zal mi je , da si dobil tak vtis o zenskah “nad 30” !
LP A.
Kaj naj bi po tvojem ženske do penzije obdržale status ” kokic “, ki jih zanima samo to, kako naj ustrežejo svojim mačoto, katerim je zgoraj napisana ” problematika” nekaj najbolj normalnega ?
Veš, ženske preprosto mnogo prezgodaj nehajo verjet v pravljice – zato govorijo že prej , ne le po 30- tem , o vseh življenskih radostih in pripadajoči problematiki.
Ne obsojajmo ljudi ,če so jim to skoraj vsakodnevne tem. Ker če se ne pogovarjaš in spet pogovarjš o problemu , ja kako boš potem zadovoljil svojo dušo- ali rešil svoj problem. ZMERAJ SE NAJDE KAKA REŠITEV
Materialisti smo vsi -roko na srce . to ne namreč BIT za boljše in lahkotnejše življenje. Več ga imaš ,zmeraj ga imaš premalo v ‘primerjavi z onim ki ga ima še več. Jaz ljubim denar ,in rad imam ljudi ki ga znajo tudi cenit in z nim tudi uživat
Materjalistke-ali materjalisti so (za meni) tisti ki: Se NAMENSKO VEŽEJO Z PARTNERJEM ,ga okoriščajo da se lahko pohvalijo pred svojimi kaj imajo med tem časom varajo ,njemu pa glumijo kako ga imajo radi.In nakoncu ko partner zve zakaj je z nim, je dostikrat prepozno .Zaradi tega so danes že v modi PREDPOROČNE POGODBE itd………..
Lep pozdrav ,veste čigav !
Aligator—
se popolnoma strinjam s tabo. Vendar je hec in velika resnica, da smo moški precej isti včasih še hujši.
Ne velja pa to za vse, vendar obsojena populacija (nad 30 let) je ravno v tej dobi taka. To so opisali že moji predhodniki.
Življenje se ustali, postaneš starš, služba nekaj časa že teče, rad bi dober avto, otroci za šolo terjajo svoje finance, rad bi večje stanovanje hišo, postaneš (moški ali ženska) nekako sivi vsakdanjik, ki le hlepi, po izpolnitvi v precejšni meri Materialnih želja.
Nikakor se jaz nebi spravljal na vso populacijo je pa dokazano res, da je procent takih v teh letih največji, potem pridejo leta po 45 letu, ko ugotoviš da itak vse imaš, da ti itak ne nudi tega kar si pri 30 mislil da ti bo in se začneš vračati nazaj, v ljubezni, duhovnost, rekreacije, druženje.
To je en navadni naravni zakon. Čist enostaven. Še nisem videl otroka, da bi imel take želje, otroci imajo željo po otroštvu, igri in svobodi.
In najbolj boleče je da znamo za vse generacije nekako najti odgovore, za naše potomce in s tem prihodnost pa nas briga tako malo, da nas je lahko sram.
Če bi se osredotočili na njih, bi se marsikateri problem, ki ga navidezno prikazujemo, rešil sam od sebe.
Romantična pravljica o bogati, hudobni in revni, dobri sestri že davno ni več romantična. Če vidiš, kaj je revščina in jo izkusiš, potem veš, da ni prav nič romantično biti reven. Ko te nekako “sreča pamet” in ne vidiš le kako je ta fant lep in razmišljaš o tem, da si boš z njim ustvaril družino in skupno življenje, je jasno, da te zanima tudi kakšno življenje bo to (bo vredno življenja ali bo nekje na robu preživetja) – materializem do te mere seveda zagovarjam. Obešanje na denar nekoga drugega je druga zgodba. O njej ne bom razglabljala – ni potrebno, ker nisem nikoli v življenju želela biti odvisna od nekoga.
Pogovori o kreditih… pri ženskah pa so običajna zadeva. Človek se pač pogovarja o vsem kar je lepega ali o tistem, kar ga teži in obremenjuje. Krediti zagotovo niso nekaj krasnega, so pa tukaj in treba je narediti plan, ki to vkalkulira. Vse drugo so ti pa napisala že moje predhodnice – tudi take nad 30.
Se strinjam. Tudi sama imam denar rada. Res je, da več ga imam-več ga potrošim,
toda denar si služim sama z mnogo odrekanja in truda.
Če pa si zanj privoščim tudi kakšno nepotrebno “igračo” niti slučajno nisem materialist. Kar pa zadeva ženske pogovore nad 30 let, bi rada povedala, da je to v veliki meri odvisno tudi od partnerja s katerim živi (mnogi imajo dve levi roki) in ali živi ženska sama.
Mi poveste prosim, kolikim samskim ženska ste pomagali v stiski oz. pri nekakšnem “moškem” opravilu-seveda zastonj?!
Hkrati pa bi dodala,da danes srečujem mnogo več moških materialistov kot ženskih.
Lep pozdrav. Iva.
Hotel sem replicirati ! :::::)))) ?
Bom pa odgovoril za IVO !
Ljudje če imajo ČAS radi pomagajo ,in če je ta pomoč v drugi obliki tudi vrnjena.
Dostikrat se pa zgodi ,da ni časa ,ali ne znamo, ali najdemo drug izgovor in normalno je da drugič ne bo prišel na pomoč. Včasih ljudje za malenkost v zameno hočejo imeti stvari nenormalne, Če zna človek ceniti pomoč ,jo zna tudi v dvakrat večji obliki vračat.
Če pomoči ne znaš vrniti ,je najceneje da uslugo tudi plačaš .Ker dostikrat je to najcenejša obilka .
Oprosti, da odgovarjam “pod tebe”. Spremenil si temo v dober naslov. Ljubim denar.
Enako. Ne samo da ga ljubim, obožujem ga…pa nisem nobena materialistka. Tako lepo ga je imeti, še lepše pa zapravljati za stvari, ki jih imam rada…Ljudje smo pač različni (bogo hvala). Nikoli v življenju pa se nisem okoriščala z denarjem nekoga drugega. To pa je podlo…in na koncu…poznam kar nekaj žensk, ki lagodno žive na račun svojih boljših polovic, na vzven delujejo srečno, v resnici pa niso…ljubezni se ne da kupiti za noben denar, mar ne?
Pozdrav
Angel
Res je ljubezni se ne da kupiti -ljubezni (duše) iz srca,ta namreč sama od sebi pride in se je tudi včasih ne zavedamo.
Po drugi strani jo pa nekateri tudi kupijo (preko OGLASNIKA),to je tudi neka vrsta sprostitvene ljubezni,ker če nebi bila aktualna nebi vsebovala skoraj polovico časopisa.
“Štrumpantl”
Se strinjam. Tudi taka pogojna ljubezen se kupi z denarjem. Pa ni to več ljubezen v pravem pomenu besede…bolj usluga za uslugo…ali pa recimo menjava baga za blago (meso)…Sem mnenja, da bi morali spremeniti polovico časopisa v resnico… recimo: mesne ponudbe, menjava denarja za mesene užitke…ne pa, da resnico zavijo v nek “celofan”.
Pozdravlja te
Angel