Če imaš stanovanje in redne dohodke, je dobro izhodišče – lepo v miru začni iskati nepremičnino, ki ti bo všeč, predvsem da jecena primerna. vzemi si čas in bodi vztrajen.

Lahko traja nekaj let, da srečaš kaj res dobrega in ugodnega – ta čas pa lepo denar na kupček daješ, da ti ne bo treba jemati visokega kredita.

Preuči cene nepremičnin, ki so po različnih delih Slo različne.

Ni dobro preveč dolgo vztrajati pri starših – predvsem imej jasen cilj, da odideš.

Kako naj torej to razumemo? Večina mon-ovcev te starosti je še pri mami “v zgornjem štuku”?!

Jaz razumem, da avtor išče izgovore, zakaj nekaj ne gre. In da točno zaradi tega najbrž ne bo naredil nobenega premika naprej, dokler ne bo imel punce (sam piše, da v dvoje je laže…).

Meni osebno se zdi, da najem ni nujno slaba možnost zanj, sploh ker istočasno pravi, da gradil na parceli ne bi, ker je tam hiša staršev, ki bo menda njegova enkrat. Ali pa nakup stanovanja, ker bo ceneje in bolje kot hiša, s katero je več dela, on pa je po cele dneve od doma. Ampak to mu pa ne diši preveč…

Saj je vseeno, kaj želim jaz povedati, uboga duša brez podarjenih stanovanj ali tašč s prazno mansardo, pa še v najemu si drznem biti:)

Kaj je tako slabega biti v najemu? Bil v najemu kar nekaj let in ni tako slabo. Nisi edina brez donatorjev. Mislim, da so v manjšini tisiti, ki jim je bil stanovanjski problem rešen na lahek način. Se je pa treba hudo potruditi in marsičemu odpovedati, če hočeš na svoje.

Mogoče se ne razumeva najbolje. Z najemom ni narobe popolnoma nič, problem je, da ljudje smatrajo najemnike kot nižjo raso, ker pač nimamo vsi predispozicij ali celo želja imeti neko svojo nepremičnino. V Sloveniji je ogromno lastnine ravno iz časa Jazbinška, če tega ne bi bilo, bi bile zadeve najbrž malo drugačne. Kakor jaz vidim zadeve, marsikomu ta lastnina prinaša ogromno gorja in le malo dobrega, ločiti od nje se pa ne morejo.

Na svojem sem že dolgo časa, pač ni lastniško moja streha:)))

Če ne bi bilo Jazbinška, bi bilo za mlade veliko lažje kot je sedaj.