Ob iztekanju petletne iniciative Evropski načrt za boj proti raku, ki se bo zaključila prihodnje leto, se je dan pred letošnjim šestem Evropskem forumu o raku (6th European Cancer Forum), v Bruslju odvijala tiskovna konferenca Impleneting a sustainable future for cancer care, na kateri so vodilni strokovnjaki spregovorili o ciljih obravnave rakavih bolezni in spremljajočih izzivih ter kako v vznemirljivem času, ko je dostopnih vse več inovacij in učinkovitih zdravljenj, tudi v prihodnosti zagotavljati dostopno in enakopravno obravnavo onkoloških bolezni v vseh državah EU.
Kako zagotavljati dostop do prebojnih inovacij?
“Gre za ekipni šport,” je obravnavo onkoloških bolezni uvodoma opisala dr. Jenelle Krishnamoorthy, podpredsednica in vodja globalnega oddelka za javno politiko in korporativne zadeve pri družbi MSD, z bogatim strokovnim znanjem in izkušnjami na področju domače in svetovne zdravstvene politike. “Ključen je dostop do sodobnih zdravljenj. Čudovito je imeti inovacije in sodobna zdravljenja, vendar če do njih ne morejo dostopati tisti, ki to potrebujejo, potem je to neuspeh,” je poudarila. Dodala je, da moramo stopiti skupaj kot družba in oblikovati ukrepe, ki bodo omogočili trajnostno obravnavo onkoloških bolezni.
Zdravje kot naložba ne strošek
“Prvih pet let iniciative Evropski načrt za boj proti raku je bilo zelo uspešnih – gre za okvir, ki je 27 državam omogočil sodelovanje pri izmenjavi znanja, skrbi, informacij in podatkov. Zdaj je čas za implementacijo dobrih praks,” meni Eduardo Pisani, izvršni direktor globalne neprofitne organizacije All.Can International. Kot pomemben vidik je izpostavil, da je treba izdatke za zdravstvo šteti kot naložbo in ne kot strošek. “Tako bodo nacionalni proračuni v državah Evropske unije veliko bolj trajnostni.“
“Da bo obravnava onkoloških bolezni ostala trajnostna, so pomembne tri stvari: mobilizacija, implementacija in sodelovanje.”
Eduardo Pisani
Toliko izdatkov za zdravstvo je po nepotrebnem izgubljenih
Eduardo Pisani je opozoril tudi, kako pomembna je učinkovitost zdravstvenih sistemov: razpoložljiva sredstva je treba dodeliti za posege, zdravljenja, politike …, ki zagotavljajo najboljše možne zdravstvene izide oziroma rezultate. “Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) že skoraj desetletje ponavlja, da je skoraj 20 odstotkov izdatkov za zdravstvo v državah OECD zapravljenih. Na svetovni ravni pa je ta odstotek še višji – izgubljenih je kar do 40 odstotkov izdatkov za zdravstvo. Izgubljeni so, ker na področju oskrbe bolnikov ne prispevajo vrednosti ali celo povzročajo škodo. To pomeni, da bi 20 – 40 odstotkov izdatkov v zdravstvu, lahko prerazporedili za nekaj bolj smiselnega, kar lahko vpliva tudi na vprašanje življenja ali smrti bolnikov,” je bil kritičen. Kot enega od pomembnih področij je navedel zgodnje odkrivanje rakavih bolezni in dostopnost do sodobnega zdravljenja. “Ob zgodnji prepoznavi bolezni lahko bolnikom omogočimo zgodnje zdravljenje, jim tako rešimo življenje, in tako napravimo sistem bolj učinkovit. To so razlike med življenjem in smrtjo, to je področje, na katerem lahko že danes naredimo spremembe.“
Pisani je sklenil govor z mislijo, da je na evropski ravni nujno treba načeti pogovor tudi o enakopravni onkološki obravnavi. Ta se namreč zelo razlikuje med posameznimi državami in znotraj posameznih držav. Temelj enakopravne onkološke obravnave bi bil lahko register. Poudaril je, da register ne sme biti sam sebi namen, da ga imamo in vidimo koliko je bolnikov in kakšna so preživetja, temveč, da mora biti ‘živa stvar’, ki bi pomagala dognati izvor razlik v sistemih in biti dober temelj za iskanje rešitev.
Rak, življenjski slog in diskriminacija človekovih pravic
Stella Mastora, predsednica evropskega združenja EuropaDonna, pa je poudarila pomen presejalnih programov, ki omogočajo zgodnejše odkrivanje rakavih bolezni, kar je povezano z lažjim zdravljenjem in predvsem boljšim preživetjem. V državah z učinkovitimi presejalnimi programi, ki jih odlikuje visoka udeležba, se je pomembno izboljšalo preživetje bolnikov, kar vemo tudi iz slovenske klinične prakse in treh zelo dobrih presejalnih programov: DORA, ZORA in SVIT.
“Če govorimo o raku o na splošno, ne le o raku dojke, se je treba zavedati dveh pomembnih dejstev: dokazano je, da lahko s pozitivnimi spremembami v življenjskem slogu preprečimo 35 do 40 odstotkov primerov raka.”
Stella Mastora
Mastora pa se je dotaknila tudi pomembne problematike, s katero se soočajo ljudje, ki so raka ozdravljeni, in sicer diskriminacije. “Potrebujemo zakonodajo, ki bo osebe, ki so preživele rakavo bolezen, ščitila pred diskriminacijo človekovih pravic. Namreč številnim bolnikom, ki so preboleli raka, je po različnih državah omejen dostop do človekovih pravic, denimo do hipoteke, zdravstvenega zavarovanja, posvojitve otroka … Na Cipru in v Sloveniji je bila nedavno sprejeta zakonodaja pravice do pozabe. Vendar, kaj pa vračanje na delo? Psihološka podpora? Veliko je še neizpolnjenih potreb, veliko dela nas še čaka,” je povedala.
*(op. a. Pravica do pozabe določa, da bodo osebe, ki so prebolele raka (pa tudi hepatitis C in HIV) in je od ozdravitve minilo deset oziroma pet let, lahko sklepale finančne, zavarovalne in podobne produkte pod enakimi pogoji kot vsi ostali).
(Pre)velike razlike med državami: Vprašanje preživetja in umrljivosti
Antonella Cardone, izvršna direktorica Cancer Patients Europe, vseevropskega združenja bolnikov z rakom, je opozorila na velike razlike pri obravnavi onkoloških bolezni, v smislu preventive, diagnosticiranja, zdravljenja in obravnave ter posledicah, ki jih imajo te razlike na preživetje bolnikov z rakavimi boleznimi. “Denimo, evropski cilj je, da se proti HPV cepi več kot 90 odstotkov vseh žensk. Na Poljskem je cilj postavljen na 60 odstotkov. Tudi, če na Poljskem dosežejo cilj, bodo rezultati še zmeraj precej nižje od evropske ravni. Potem so tu razlike v dostopnosti do zdravljenja: na Poljskem in v Romuniji je le približno polovica bolnikov z napredovalo obliko nedrobnoceličnega raka pljuč deležna zdravljenja v skladu z evropskimi smernicami. V Belgiji in na Portugalskem ima dostop do takega zdravljenja 8 od 10 bolnikov. Ko govorimo o sodobnih zdravilih za zdravljenje raka, govorimo o tem, ali bodo bolniki preživeli ali umrli: obstajajo tarčna zdravila, imunoterapija, ki pomembno izboljšujejo preživetje. V nekaterih državah zdravila pridejo na trg kmalu po odobritvi s strani EME, v drugih državah traja več mesecev, tudi let. Prav tako so velike razlike na področju zgodnjega odkrivanja raka, kar tudi vpliva na preživetje.“
Število bolnikov, ki je živih pet let po diagnozi raka, je desetkrat višje, kot je bilo pred petnajst leti. Pri zgodaj odkritem raku dojk je petletno preživetje 98-odstotno, če je rak dojk odkrit v napredovali obliki pa le 26-odstotno. Če je rak pljuč odkrit v zgodnji fazi, je petletno preživetje 65-odstotno, če je odkrit v napredovali obliki pa le petodstotno.
Učinkovite rešitve so dobre za bolnike in zdravstvene sisteme
Tiskovno konferenco je zaključil Eduardo Pisani s primerom dobre prakse. Meni, da je zelo pomembno vedeti kaj deluje, zakaj deluje in kakšen vpliv imajo rešitve na bolnike z rakavo boleznijo in njihovo obravnavo. “Na spletni strani naše organizacije imamo zbranih več kot 50 študij primerov o zdravstvenih intervencijah pri obravnavi rakavih bolezni, ki imajo dokazljive pozitivne vplive na zdravstvene izide – Efficency Hub. Primer dobre prakse je španski program imenovan ONCOptimal, ki omogoča integracijo novih tehnologij v obravnavo rakavih bolezni, en del tega je tudi, kako najbolje pripraviti kemoterapijo za vsakega posameznega bolnika. Zahvaljujoč temu programu so v španskih bolnišnicah privarčevali štiri milijarde evrov v dveh letih. Zato je pomembno poznati dobre prakse in jih uporabiti, kjer je mogoče, zlasti v državah, ki se soočajo s finančnimi omejitvami.“
Slovenija in zdravje v številkah**
- V Sloveniji je pričakovana življenjska doba pri 65 letih 82 let, kar je 0,5 leta več od povprečja EU-27, pri čemer je 11,4 leta zdravih (EU: 9,1 leta) in 8,3 leta (EU: 10,4 leta) z zdravstvenimi težavami.
- Srčno-žilne bolezni in rak so bili leta 2021 glavni vzroki smrti, saj so predstavljali 54 odstotkov vseh smrti. V Srednji in Vzhodni Evropi je stopnja umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni sedemkrat višja kot v Zahodni Evropi.
- Slovenija ima četrto najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi raka (275 na 100.000 prebivalcev leta 2021).
- 45 odstotkov primerov demence bi lahko preprečili z odpravo 14 dejavnikov tveganja.
- Duševno zdravje med mladimi: 52 odstotkov 15-letnikov je v obdobju 2021-2022 poročalo o psihičnem ali fizičnem stresu. V obdobju 2017-2018 je to znašalo 42 odstotkov. Povišanje je mogoče pripisati družbenim medijem in pretirani uporabi digitalnih naprav. Duševno počutje med 11- do 15-letniki je bilo leta 2022 na drugem najslabšem mestu.
- Slovenija ima najvišjo stopnjo samomora med odraslimi.
- Za zdravo staranje je ključno zmanjšanje debelosti.
- Slovenija ima enega najnižjih deležev zdravnikov na 1.000 prebivalcev (3,4 v primerjavi s povprečjem EU-27, ki znaša 4,2).
**(Podatki iz poročila OECD “Health at a Glance 2024”)
