Na robu

Star sem 28 let in mislim, da sem na robu živčnega zloma. Glavni razlog je seveda služba. V podjetje sem prišel kot študent, delal 2 meseca v proizvodnji nato pa sem začel delati v komerciali oz. tehnologiji. Po dveh letih v podjetju so me postavili za direktorja sektorja logistike. Saj vem, naziv je lep, plača kar ukusna, toda jaz se počutim popolnoma praznega. Tako stanje traja že kako leto (direktor sem sedaj eno leto in 3 mesece). Pravim si:”saj bo bolje”. Pa ni. Delam uredu, sektor laufa, ampak to ni to. Logistika pa je taka kot v drugih firmah, zanemarjena (kadrovsko kot tehnološko). Vsi pričakujejo od mene da bom sistem popolnoma prenovil, izboljšal, jaz pa se počutim popolnoma praznega in zlomljenega. Poleg tega pa sploh ni to smer, ki bi me veselila (šel sem malo delat preko študenta, sedaj pa pristal na vodilnem položaju).

Prosim, če mi lahko kdo pomaga ali vsaj da nasvet.

Spoštovani MitjaB!

Težko vam svetujemo, saj so danes vse službe dokaj težke, stresne, naporne. Včasih še lahko srečamo koga, ki mu je njegovo delo celo všeč.
Kaj naj vam svetujemo? Najlažje, da zamenjate službo, kar pa je veliko bolj enostavno reči, kot storiti, ampak tudi to kakor za koga, saj nekateri prav hitro zamenjajo zaposlitev, drugi pa imajo pri tem več težav. Najbrž pa je tudi to odvisno od tega kako izbirčni smo.
Lahko pa se vseeno poskušate vživeti v to kar imate in poskušate iz tega narediti največ kar lahko. Pomembno je, da sebi priznate oz. si dovolite, da niste popolni, ampak ste samo človek.

Veliko uspehov!

Špela, Šent

Zdravo !

Ko sem brala tvoje sporočilo, je popolnoma enako kot da bi brala svoje življenje (celo leta se ujemajo). Tudi jst sem šla malo delat preko študenta in na koncu pristala kot pomočnica direktorice. Enako se počutim prazno in obupano in brez smisla in občasno tudi na robu živčnega zloma. Delam delo, ki me ne veseli, vedno bolj me utruja in psihično uničuje. Študiram popolnoma nekaj drugega in želim si biti čisto nekaj drugega, sedaj pa sem tukaj in imam občutek kot da to ni moje življenje oz. vsaj ne tisto kar sem želela, da bi bilo.
Ampak moram ti povedati, da sem pred kakšnim mesecem nazaj intenzivno začela študirat in se določila, da končam izpite in fakulteto ter da začnem delati tisto kar me resnično veseli. Pozabila sem, da sem prišla v podjetje samo začasno, da je bila to začasna rešitev takrat (in najboljša … gledano iz finančnega vidika) in, da v bistvu je to samo začasna situacija. Ogromno sem se naučila iz te situacije in vem, da sem zaradi tega tudi drugačen in boljši človek. Ampak čas je, da grem naprej, da se obrnem v drugo stran in začnem iskati poti, ki sem jih vedno hotela hodit.
Upam, da si vsaj malo razumel kaj sem ti hotela povedati. Če imaš končano fakulteto, potem išči tisto za kar si se izšolal in kar te veseli. Če še nisi končal (tako kot jaz), potem jo zagrabi nazaj in naredi iz sebe tisto kar želiš.

Nikoli ni prepozno, da začneš živeti svoje življenje in želje. Verjemi meni k sem v popolnoma isti situaciji kot ti in vem, da je samo začasna dokler je jaz ne spremenim.

Vem, da ti bo uspelo, ker bo uspelo tudi meni.

Lep dan,
Tjasa

Kot vodja nekega projekta, sektorja, oddelka, itd. lahko vedno delaš v okviru danih robnih pogojev, ki so samo delno pod tvojo kontrolo.

Za tiste, ki niso, lahko višjemu vodstvu podaš kvečjemu predlog ali zahtevo za dodatne resurse, opremo, itd. ampak če nimaš razpoložljivega budgeta ali možnosti odločanja in predloge/zahteve višje vodstvo zavrača, potem te tudi za rezultate ne morejo terjati.

Predpogoj je seveda ta, da so zahteve in obrazložitev, zakaj je zahtevano res potrebno in kaj je brez tega dejansko mogoče (oziroma nemogoče) narediti, dovolj dobro dokumentirane. Isto velja za analizo stanja. Nujno dokumentirati.

Včasih je možno, da zadeve spraviš v tek s kakšnim projektom, za katerega se ustrezno navduši vodilne decision makerje, da ga potem podprejo. Tako lahko vsaj deloma stopiš izven obstoječe organizacijske strukture in dobiš sredstva, ki jih sicer ne bi, ter mogoče celo dosežeš kakšne spremembe.

Kaj točno lahko narediš v tvojem primeru, boš vedel sam.
Če ti je vsaj malo v tolažbo, ti povem, da sva približno iste starosti, ter da tudi sam prekleto dobro vem, kaj pomenijo robni pogoji. Včasih sem jih sprejel, včasih ne, in pač odšel dalje. Izbiro imaš vedno.

Hkrati pa ti moram vseeno povedati, da je izgovor “šel sem malo delat preko študenta, sedaj pa pristal na vodilnem položaju” ena največjih oslarij, kar sem jih slišal do sedaj.

Verjetno si vmes podpisal vsaj 2 različni pogodbi. In vsakič si imel izbiro, ali ponudbo sprejmeš, ali ne. ODLOČITEV JE (BILA) VEDNO TVOJA!

Veliko bi jih bilo veselih, če bi po 2 letih v podjetju dosegli vodstveno mesto. Ga je pa potrebno biti zmožen nositi. Tako osebnostno, kot strokovno.

Če se počutiš, da mu nisi dorasel osebnostno, potem zamenjaj službo. Čim prej, ker sicer se bo frustracija samo še večala.

Če ti manjka strokovna osnova, potem vpiši MBA, podiplomca, končaj faks, opravi kakšen ekstra tečaj, kar koli že, da dobiš potrebno znanje. Dejansko ga je mogoče dobiti.

Srečno!

Kot vodja si verjetno zelo obremenjen z sestanki, z vzdrževanjem klime, delitvijo dela…
Verjetno pa zravn delaš povno rutinskega dela. Poskusi se znebit tega dela in se bolj osredotoči na vodenje.

Ko si napisal da se počutiš prazno, lahko zraven napišeš na kašen način.
Imaš občutek da nisi v mladosti naredil vsega kar bi rad?
Zdej živiš samo za službo, česar pa ne bi rad?
Nimaš prijateljev, punce/žene pa se počutiš osamljenega?
Bi rad v življenju še kej več od službe?

Poskusi se enkrat uležt in razmislit kaj bi sploh rad od življenja.
Ko se boš odločil kaj ti največ pomeni dej temu v življenju prednost pred ostalim.

Če nisi pripravljen žrtvovat “življenja” za službo lahko prosiš za manj odgovoren položaj, kar pa je seveda velik korak, sprememba v življenju ki je večina ljudi ni zmožna narest.
Denar je navsezadnje sveta vladar.

Kot sm že prej napisal, odloči se kaj hočeš imeti od življenja.