Se vašemu zdravniku zdi normalno, da greste na veliko potrebo samo dvakrat na teden? Ne, to ni normalno, še manj pa zdravo! V zdravilstvu je kriterij, kdaj smo zaprti, zelo jasen: ko blata ne odvajamo vsak dan.

Pri zdravem človeku traja 16 do 24 ur od zaužitja hrane do izločitve blata. Če gremo na stranišče vsak drugi dan, ostane hrana v črevesju 48 ur, kjer vre ali gnije. Pri tem nastanejo alkoholi in strupi, ki nas zastrupljajo. Telo mora te snovi absorbirati in nevtralizirati, drugače bi umrli.

Zaprtje torej ni samo »mehanski« problem, da blata ne spravimo iz telesa, ampak tudi zdravstveni. Kadar zaprtje traja več tednov, mesecev, celo let, se vso to obdobje močno samozastrupljamo. Z viškom strupov v telesu so povezane skoraj vse civilizacijske bolezni, tudi rak in avtoimunske bolezni.

Vrenje v črevesju prepoznamo tako, da vetrovi in blato relativno malo smrdijo, če že, potem po kislem. Vrenje nastane zaradi ogljikovih hidratov (sladkorja) in glivic (kandida), podobno kot pri pivu in vinu.

Gnitje zelo močno smrdi, močno spominja na pokvarjena jajca. Vzrok so slabo prebavljene beljakovine, ki gnijejo (razpadajo), kot meso, ki ga pustimo na sobni temperaturi.

Pri zaprtju, ki ga spremljajo vetrovi, moramo najprej spremeniti prehrano. Pri zaprtju z vrenjem se odpovemo vsemu sladkorju in močno omejimo ogljikove hidrate (kruh, testenine, riž, pica …). Pri zaprtju z gnitjem ne smemo jesti mlečnih izdelkov in svinjine, od beljakovin pa so enkrat do dvakrat na teden dovoljena jajca, ribe, perutnina in meso.

Prebavo hrane lahko zelo izboljšamo z encimi (o encimih smo izčrpno pisali v prejšnji številki). Pri vrenju potrebujemo encime za ogljikove hidrate (npr. Enzymatin), pri gnitju encime iz zelene papaje.

Prvi ukrep pri zaprtju pa je vedno pitje vode (1 liter vode na 25 kg telesne teže). Velikokrat mislimo, da pijemo dovolj vode, vendar je ne. Zato naredimo test: v vrčke ali steklenice si natočimo potrebno količino vode po zgornji formuli. Na koncu dneva morajo biti posode prazne!

Poleg tega moramo s probiotiki izboljšati črevesno floro, vendar je pri zaprtju zelo pomembno, da izberemo pravilne. Probiotiki v obliki kapsul bolj zapirajo, zato so primernejši pri driski. Pri zaprtju potrebujemo probiotike, ki imajo aerobne in anaerobne bakterije, najboljše v naravni, tekoči obliki. Te probiotične bakterije pomagajo črevesju pri razstrupljanju in pospešujejo peristaltiko (ritmično krčenje črevesja). Pri močnem in dolgotrajnem zaprtju jih jemljemo visoko dozirane in sicer 100 ml zvečer pred spanjem ter dvakrat 30 ml čez dan.

Opozorilo glede mleka: v naši zdravilski ordinaciji opažamo, da so ravno (kravje) mleko in mlečni izdelki pogost vzrok za zaprtje. V reklamah priporočajo probiotične jogurte za boljšo prebavo, mi pa iz prakse vemo, da je prebava boljša brez mlečnih izdelkov. Predvsem starejši ljudje, ki pojedo veliko mlečnih izdelkov, se zelo hitro znebijo zaprtja, če jih opustijo. Tudi dolgoletna zaprtja „čudežno izginejo“, če kombiniramo brezmlečno dieto s tekočimi probiotiki.

Kadar vzrok za zaprtje ni vrenje ali gnitje, se moramo posvetiti mineralom v telesu in prehrani. Pri pomanjkanju mineralov v prehrani (ker jemo živila slabe kakovosti) izgubi blato naravno vlažnost in postane trdo. V zdravilski ordinaciji takrat priporočamo tekoči zelenjavni koncentrat (Pianto). Poleg praktične uporabe in visoke vsebnosti mineralov ima Pianto še eno prednost: ne vsebuje sladkorjev. Jemljemo ga z vodo, trikrat dnevno 1-2 čajni žlici, dokler blato ne postane mehko.

Ne pozabite, prvi ukrep pri zaprtju je pitje vode. Če je ne spijemo dovolj, tudi blato ne bo vlažno (kot pri pomanjkanju mineralov) in hitro pride do zaprtja.

Vir: http://www.avita.si/bolezni/na-pomoc-moja-prebava-je-lena