Stara sem 26, pred dvema letoma sem trpela za anoreksijo in se mi zdi, da sem se končno otresla tega bremena. Pojavljati so se začele nasprotne težave. Zdaj trpim za prenajedanjem, ker sem se porej morala pač prisiliti k hranjenju. Vsak dan si rečem ob lepo pogrjeni mizi, z zdravim zajtrkom, danes pa na novo, pa ne, že čez dve uri se zopet nažiram, kot nora. Strah me je, ker so me začele zopet prevevati misli na lepo suhceno telo, strah me je, da se bo to ponovilo. Kaj naj storim zdaj? Pomagajte. Nikoli ne bo konec?

Pogosto vidimo, da se zgodi, kar opisujete. Ne poznam vaše teže in višine, niti ne starosti, zato konkretno težko pomagam.
Prva strategija, ki jo ponavadi priporočimo so redni obroki, ki vsebujejo tudi ogljikove hidrate. In natančno vnaprej načrtovano hranjenje skozi dan.
Če vam stvari kljub temu ne uspevajo svetujem, da se oglasite po pomoč ali k zdravniku, ki se ukvarja s temi problemi ali v katero od samopomočnih skupin. Zdravnik psihiater se bo po presoji lahko tudi odločil in svetoval zdravila, ki pomagajo premagoati te napade basanja s hrano, vendar le, če so bili ostali pristopi neuspešni.