na pomoč!!!
Drage gospe in gospodje!!!
Potrebujem en pameten nasvet, kako organizirati delo. Ko pridem ob 17 uri domov me čakata dva mala otroka, tašča ki komaj čaka da se reši otrok, mož ki se je ravno zbudil(ima zelo zahtevno nočno delo) kup posode, ki bože nedaj da bi jo kakšen zložil v pomivalca, kup neopranega perila, kup posušenega perila ki čaka pridno roko za zlikat, da ne govorim o nepospravljenem stanovanju.O kuhanju pa itak nebi govorila ker ne vem kdaj naj še skuham. Otroci jejo v vrtcu mož pa pri tašči. Mamica pa živi od jogurtov in sendvičev.
A mi lahko kakšna pomaga da najdem eno pametno rešitev kako iz te godle. Moža sem že poskušala aktivirati ampak brez pravega uspeha. Otroka sta si pa zelo pridna in pospravljata za sabo (sta pa še zelo majhna 3 in 4 leta tako da veste kako pospravita -po njihovo).
Kdaj naj si vzamem čas zase in kam hodite za svojo dušo. Jaz hodim enkrat na teden s kolegicam na babji čvek in vsaj malo pomaga. Ampak kaj ko doma ista pesem; pospravljanje, likanje, kuhanje, vzgoja otrok….
Prosim za pametne nasvete.
Lep pozdrav !
Petra
Zadeve je treba (zacasno) poenostaviti…
Likati ni treba vsega, perilo, brisace, posteljnina (ja, to VSE sem vcasih likala) je samo za zloziti. Ostalo se da zlikat enkrat na teden..
Posodo probaj spravljati cim bolj sproti….ko tamaladva pomlatita cokolino, kroznike splahni in v stroj….pa to nauci se moza in tasco…
Probaj tkole (men je vcasih ratal): doloci pol ure, ko boste vsi (moz, ti, otroka) besno pospravljali (lahko recimo kao tekmujete), ne mores verjeti, koliko se da narediti v pol ure….
Potem se lahko pol ure crkljate….
Kar se tice kuhanja…men je zneslo recimo to, da sem v nedeljo zrtvovala dve, tri ure in skuhala par piskrov golazev, pa juh, pa omak, ki sem jih potem zamrznila v manjsih porcijah…to te dostikrat ‘resi’….
Mi pridemo domov po četrti uri. Otroka imata kosilo v vrtcu, midva v službi. Z možem spijeva v miru čaj, otroka dobita kakšen prigrizek, če sta lačna (kruh s sirom, sadje, skutka, jogurt…), potem imamo približno 1 uro skupnega igranja (lahko tudi manj), v tem času se spočijemo od službe in vrtca. Potem nekdo od naju skuha večerjo (jajca, zelenjavna enolončnica, lahko tudi samo hrenovke). Med kuhanjem večerje se zloži oprana posoda iz stroja in umazana se potem sproti daje noter. Vmes dam prat ali sušit perilo v stroj. Perila ne likamo, ga samo zlagamo, pa še to, žal, ne vedno sproti. Potem je že čas za kopanje. Eden od naju otroka uspava, drugi pa malo pospravi (igrače ponavadi že otroka) in pripravi obleke za naslednji dan ter mizo za zajtrk. Kak dan delamo zunaj na vrtu. Potrebno bi bilo seveda več, a zdaj imamo (in potrebujemo) malce bolj umirjeno obdobje, saj sta otroka že tako velika (3.5 in 5 let), da ni treba skočiti takoj, če si kaj zaželita. Prejšnja leta pa smo imeli bolj burno in divje ter naporno življenje. Res je nastopil čas, da si z možem napolniva baterije. In zdi se mi, da zdaj, ko ne hitimo, v miru kar nekaj naredimo.
Mi ne likamo, zlagamo, razen srajc (ki pa jih je mož številčno tako zmanjšal, da ima komaj kakšno), posodo poskušamo sproti pomivati – moja mama je imela pomivalni stroj, pa tudi nismo pospravljali noter, dokler ni ornk zaropotala! Vsak naj za sabo pospravi svojo posodo (okej, otroka sta še majhna, a “pomagata” lahko), več kot tri lonce pa tudi ne uporabljaš, kaj? Tudi če ne daš takoj prat, kuhinja zgleda boljše, če je posoda pospravljena v stroj…
Kopalnico čistim jaz 1krat tedensko, vsak drug dan posesamo, ker imamo mačka in je treba – sesa velikokrat mož, pravi, da je to opravilo za praznenje možganov…
Sicer pa se posvečam otroku, okej, imam sam enega, a je intenziven.
Po moje je najbolje, da si narediš plan in ugotoviš, brez katerega gops. opravila bi vaša družina preživela… in malo razdelitve dela mora biti – četudi mož dela ponoči, s tem ni nič manj član družine in gospodinjstva… Poznam družino, ki ima tri otroke, najmlajši je zdaj star 5 let in šele zadnje leto hodi v vrtec, ker prej ni bilo prostora. Mama in oče sta delala: ona popoldne, on ponoči, da je lahko ona zjutraj čuvala otroka, ostala dva sta bila v šoli, on se je naspal, potem pa skuhal, pospravil, prevzel vse tri, ona pa je šla v službo – organizacija, da glava boli, a je klapalo, ker so vsi naredili svoje.
T.
Jaz sem na netu najdla http://www.flylady.com. Malo je smešna (npr. stalno obuti čevlji – pa se da brez), ampak princip je v redu. Gre za organizacijo in pridobivanje določenih navad. Meni je vsekakor pomagalo, saj se da s planiranjem vnaprej prihraniti in celo pridobiti veliko časa. Zmrzovanje hrane, sprotno pospravljanje posode v stroj, načrtovan čas za nakupe in druga opravila………
Glede tvojega kosila – kaj ko bi šla vsak dan na kakšno toplo malico, zvečer pa skupna večerja, ki ni ravno komplicirana.
Vem, da tašča ni gospodinjska pomočnica, ampak posodo, ki jo ona porabi za sabo, bi najbrž lahko zložila v stroj, enako tudi mož in celo otroka.
Pa veliko sreče pri reševanju teh težav!
Nina
Ja res smo preobremenjene mlade mamice. Draga Petra tudi jaz sem ena tistih, če ti je to kaj v uteho. Blagor tistim, ki imate može, kateri opazijo, da je potrebno pomagati. Moj mi reče, da sem tečna in naj se sprijaznim, da če so majhni otroci ne moramo imeti vse tipi-topi. On je utrujen in se brez slabe vesti usede pred TV in gleda dnevnik. Jaz tudi utrujena pospravljam in kuham večerjo, medtem se oba otroka obešata name (nikoli nanj). Ne znam se usesti, ker vem, da nihče ne bo postoril stvari namesto mene. Najbolj me pa pogreje, ko dobim pod nos, da se on lahko usede, saj je v treh dneh zaslužil toliko kot jaz v celem mesecu. Ja res, to mi je rekel ravno včeraj!!!!!!!!! Poniževalno do konca. Zelo sem užaljena. No svetujte mi, kaj naj mu rečem, naredim. Ti moški cenijo samo denar, tisto, kar me neredimo za družino pa sploh ne cenijo.
Upam, da bom s časom dobila “debelejšo kožo”, preslišala opazke in se tudi jaz usedla k dnevniku, kuhinja pa bo razmetana, cunje umazane, zmečkane,…
Ne vem le, kako naj sebe prepričam, da me to ne moti.
Srečno vsem!
Ne, zmečkani ne, zmečkane zadev tudi sama likam, a je to redko, pač pa zelo previdno obešam (oziroma to dela moj mož), potem pa takoj, ko je perilo suho, zložim. Prav tako, oprano ne leži v pralnem stroju (razen morda brisače). Moram reči, da razen kakšnih ekstremno mečkljivih zadevščin nimamo težav – itak pa oba z možem hodiva okoli v kavbojkah in majicah, ker se kaj bolj poštirkano ne počutiva ravno dobro. Imam pa nekaj oblek iz lana – te seveda likam, prav tako moževe hlače, ki se rade mečkajo. Otroku ne likam.
T.
Moje mame se spomnim kot večne likarice, ona je likala vse od spodnjih hlač do robčkov – ej, cele popoldneve je likala! A je tudi njo to minilo.
Draga soimenjakinja! Njegova pripomba, da lahko sedi, ker zasluži v treh dneh toliko, kot ti v celem mesecu, je res nesramna do skrajnosti. Verjetno mu pereš in likaš srajce. Pozanimaj se, koliko to stane v čistilnici in mu izstavi račun za svoje delo. Izstavi mu tudi polovičen račun za varstvo otrok po službi (če se obešata le nate). Pa za kuhanje… Če ne bo pomagalo, pa naj si naj svoje stvari pere sam. Pusti mu kak popoldan otroke, ko bo gledal TV in pojdi na sprehod. Ko bodo sitnarili, se bo že aktiviral. Ko bo lačen, bo moral ukrepati. Ko bo zmanjkalo čistih oblačil, tudi. Včasih je treba moškim nazorneje kot z besedami pokazati, koliko dela je doma. Za kak teden, dva boš verjetno že prenesla nered.
Izgleda, da je skoraj povsod podobno stanje. Tudi jaz likam čim manj, iz sušilca pač poberem in stvari zložim, kar je pa res treba zlikat, pa nabiram na kup in vsake toliko časa “žrtvujem” kakšen večer za to.
Na srečo mož pripravi kosilo, ko pridem domov pojeva skupaj, je pa to večinoma zmrznjena ali hitropripravljena hrana.
Tudi pri ostalih opravilih sodelujeva oba. Pa kar nekako gre. Pospravljamo sicer bolj povrhu, vsake toliko časa pa naredim pravo generalko, ponavadi izkoristim čas, ko so vsi odsotni (redkokdaj!!).
Sicer pa najemi kakšno gospo, da ti pride vsake toliko časa pospravit. Jaz bi jo že, pa…. Sem o tem že veliko pisala pod drugo temo..
LP
Barbara
Živjo!
Oh, presrečna sem, da nimam moža, ki bi mi pomagal pri dveh mulčkih. (Nobenih pripomb glede pospravljanja in drugih zadev. :-)) Pri dveh letih in pol mi že kar veliko ‘pomagata’. Tudi mi pridemo domov ob 17.00. Pol pa nekaj malega pojemo za malico. Če je lepo vreme gremo takoj ven brcat žogo ali pa na kolo.Ko pridemo domov se gremo najprej stuširat in v pidžamo. Za večerjo jemo bolj enostavne jedi. Mlečne, namazani kruhki, palačinke, hrenovke, itd. Sproti vse pomijem. Zjutraj pa posušeno posodo zložim v omare. Pred pravljico se mulčka še malo igrata in jaz pripravim stvari za naslednji dan. Potem se še jaz pripravim na spanje. Skupaj preberemo pravljice in se pogovorimo kaj smo in kaj bomo jutri počeli. Zjutraj pa se ponavadi bolj zgodaj vstanem in kej polikam ali pospravim. Celo stanovanje počistim, kadar tamaldva spita ali pa gledata risanko ali pa sta na stikih z očetom. Takrat si v glavnem vzamem cajt za dušo.
Uživajte!