S hčerko, ki ima 2 leti sva bili na obisku pri kolegici, ki še nima otrok. Začetno veselje se je kmalu prevesilo v neuspešen obisk, kajti kolegica je bila polna “pametnih” pripomb glede vzgoje otroka in se je skozi nekaj vmešavala in me popravljala pri raznih malenkostih. Zato sva s hčerko kmalu odšle in se mi zdi, da skupaj s hčero verjetno ne bova kmalu več prišle.
Kaj menite vi? Ali se ima pravico vmešavati?

Pri meni je bil podoben problem. Na začetku sploh nisem opazila, a kar naenkrat sem začela poslušati, da imam najbolj sitnega, porednega in nevzgojenega otroka.
Vse to od “prijateljice”, katera je bila samska in brez otrok.
Jaz ji tega nisem zamerila, ker sem vedela, da bo nekoč, ko bo imela svoje otroke mislila drugače. Malo bolj sem se je izogibala in velikokrat odšla na obisk brez otroka.
Danes po petih letih ima dva otroka in jaz kot mama bi ji lahko večkrat povedala, da so njeni otroci še bolj nevzgojeni od mojih. A zanimivo, kar naenkrat tudi
moji niso bili več nevzgojeni, nasprotno, včasih sem dobila celo pohvalo, češ
kako so tvoji pridni, moji me pa čisto nič ne ubogajo.

Če je prava kolegica jo včasih kar malo opomni, če pa ne zaleže pa si poišči novo.

Zanimivo je, da o otrocih (zlasti o vzgoji) “vedo” največ ravno tisti, ki sami nimajo otrok oziroma nimajo z njimi nobenih izkušenj. Ne kompliciraj si življenja po nepotrebnem. Izogibaj se sitni prijateljici in pojdi z otrokom raje v park, na igrišče, na lutke … Čas otroštva hitro mine, za ženske čenče pa boš imela dovolj časa, ko boš v pokoju. Srečno!ela je pisal/pisala:
>
> Pri meni je bil podoben problem. Na začetku sploh nisem
> opazila, a kar naenkrat sem začela poslušati, da imam najbolj
> sitnega, porednega in nevzgojenega otroka.
> Vse to od “prijateljice”, katera je bila samska in brez otrok.
> Jaz ji tega nisem zamerila, ker sem vedela, da bo nekoč, ko
> bo imela svoje otroke mislila drugače. Malo bolj sem se je
> izogibala in velikokrat odšla na obisk brez otroka.
> Danes po petih letih ima dva otroka in jaz kot mama bi ji
> lahko večkrat povedala, da so njeni otroci še bolj nevzgojeni
> od mojih. A zanimivo, kar naenkrat tudi
> moji niso bili več nevzgojeni, nasprotno, včasih sem dobila
> celo pohvalo, češ
> kako so tvoji pridni, moji me pa čisto nič ne ubogajo.
>
> Če je prava kolegica jo včasih kar malo opomni, če pa ne
> zaleže pa si poišči novo.

Imela sem prijateljico z dvema otrokoma in velikokrat sem šla k njej na obisk. Šele kasneje, ko sem imela svoje otroke, se ugotovila, da je imela otroke zelo pridne. Njeni otroci se mi pravzaprav niso zdeli nevzgojeni. Motilo me je predvsem to, da ji nikoli nista dala miru in se nisva mogli v miru pogovarjati.
Je pač tako, da glede določenih stvari ne moreš biti objektiven, dokler nisi sam v isti situaciji.
Od otrok ne moreš pričakovati, da bodo sedeli pri miru, da bodo tihi in potrpežljivo čakali. Skupaj z njimi gre skakanje, vreščanje, politi sokovi, drobtine po tleh, nenehno spraševanje, siljenje v ospredje.
Lep pozdrav

Pozdravljena!

Tudi jaz sem bila “pametna”, ko še nisem imela svojih otrok in sem dajala
nasvete prijateljicam z otroki – najlažje je vzgajati oz. kritizirati tuje otroke.
Vendar to človek ugotovi šele potem, ko ima svoje. Zato mislim,da če želiš obdržati stike s prijateljico, pač preslišiš njene pripombe. Ko bo imela svoje otroke bo pa tako in tako sama ugotovila, da ni imela prav in takrat se bosta mogoče še smejali vsemu temu.

Tanja

Draga Francka!
Ko sem bila jaz brez otrok, sem bila zelo pametna! Moji pa že ne! Ko bom imela jaz otroke, …. In ko sem sedela v kavarni in srkala kavo, pa so otroci dirjali okoli mene in … joj, moji pa že ne bodo taki! Ampak zarečenega kruha se največ poje in danes, ko sem mama trem škratom … ja, danes pa ravno moji otroci tekajo okoli drugih v kavarni, ravno moji počnejo vse tiste stvari, za katere sem tako sveto trdila, da se to ne bo zgodilo. In danes ne hodim več na obiske, sploh pa ne k takim, ki nimajo otrok! Saj so vsi pametni, kot sem bila včasih jaz. Sicer pa so obiski prava mora za otroke, pa še mene jezi, ker se ne morem nič v miru pogovorit – ko pa moram vmes pazit, da ne pade kakšna vaza, da maček ne ostane brez repa ali pa da nogometna žoga ne poleti skozi zaprto okno … Eh, pa obiski! Za te bo cel kup časa, ko otroci zrastejo.